V
jesenskih poplavah leta 2014 se je kljub obljubam dosedanjih vlad, da
bodo zagotovili protipoplavno zaščito izkazalo, da protipoplavne
varnosti v Sloveniji pravzaprav sploh nimamo.
Država
dlje od popisa najbolj kritičnih točk ni prišla. »Navkljub
številnim aktivnostim v preteklosti, navkljub številnim strokovnim
podlagam in študijam ter ogromnim finančnim vložkom za njihovo
pripravo, doslej ni bilo jasno določenih in konsenzualno potrjenih
ključnih usmeritev za delovanje na tem področju. Zato smo na
ministrstvu začeli pripravljati celoten nabor aktivnosti za dosego
bolj učinkovitega upravljanja z vodami,« so pred meseci napovedali
na Ministrstvu za okolje in prostor.
Ključni
ukrepi
Njihov
prvi korak je priprava Strategije upravljanja z vodami v Sloveniji,
ki bo predstavljala konkreten in jasen dolgoročno zasnovan načrt za
korenite spremembe v načrtovanju poplavne varnosti, upravljanja s
pitno in odpadno vodo, oziroma celovitega aktivnega in
transparentnega upravljanja z vodami. Eden izmed ključnih
kratkoročnih ukrepov za zmanjševanje obstoječe poplavne
ogroženosti bo redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture
ter vodnih in priobalnih zemljišč.
Operativen
in izvedljiv načrt
Načrt
zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO) bo v okviru porečij
celovito obravnaval poplavno ogroženost 61-ih najbolj perečih
območij, kjer na 47 kvadratnih kilometrih živi slabih 130.000
ljudi. Vseboval bo nabor tako gradbenih protipoplavnih ukrepov, kot
so denimo suhi in mokri zadrževalniki, visokovodni nasipi in druge
ureditve, ter tudi negradbenih ukrepov, kot so sistemi za napoved in
zgodnje opozarjanje oziroma informiranje in ozaveščanje, s katerimi
v Sloveniji že oziroma še bomo protipoplavno ukrepali.
Na
MOP obljubljajo predvsem operativen in izvedljiv NZPO, ki ne bo ostal
samo na papirju, temveč se bo tudi dejansko začel izvajati na
terenu. Da bo upravljanje z vodo res bolj skoncentrirano in
pregledno, je vlada napovedala, da bo septembra začel delovati nov
organ v sestavi ministrstva – Direkcija RS za vode.
Vlado Kadunec
