Živalske vrste, ki so izumrle v letu 2018 – ena tudi že leta 2019

Zemlja izgublja divje živali z zaskrbljujočo hitrostjo. V divjem svetu vlada kriza, ki jo mnogi znanstveniki imenujejo kot množično izumrtje.

Živali so v davni preteklosti sicer že izumirale, a je tokrat vseeno drugače. Dogaja se pred našimi očmi in še bolj pomembno, za to smo krivi ljudje. Divje živali in rastline danes izginjajo zaradi naših dejanj – izginjanje habitata, netrajnostni lov, invazivne vrste, onesnaževanje in podnebne spremembe. Izumrtje je sicer naravni del evolucije, a ne tako, kot se to odvija sedaj. Znanstveniki so izračunali, da je povprečna stopnja izumrtja v preteklem stoletju 114-krat večja kot v zgodovini.

Izumrle živali

Vedno se je težko prepričati, da je določena živalska vrsta resnično izumrla, saj se posamezniki še vedno lahko skrivajo nekje v neraziskani divjini, a znanstveniki na podlagi ocen o zgodovinskem razponu, potrebah habitatov in drugih dejavnikih lahko ocenijo to verjetnost.

V študiji iz leta 2018 je skupina raziskovalcev preučila več deset vrst ogroženih ptic in kar tri razglasila kot izumrle. Ena od njih je ptica Po’ouli (Melamprosops phaeosoma), ki jo je bilo moč najti le na Mauiju. V divjini od leta 2004 niso zasledili nobenega primerka več, isto leto pa je tudi v ujetništvu preminil zadnji predstavnik te vrste. Ostali dve sta brazilski ptici – skrivnostni drevesni lovilec Cichlocolaptes mazarbarnetti in ptica vrste Philydor novaesi. Študija je identificirala še nekaj drugih vrst, ki bi jih bilo treba razglasiti za kritično ogrožene, kar pomeni, da so zelo verjetno izumrle, a raziskovalci potrebujejo še nekaj dodatnega raziskovanja, preden to potrdijo. Med njimi najdemo papigo vrste Charmosyna diadema (nazadnje videna leta 1987), ptico Javan lapwing (1994), sovo vrste Glaucidium mooreorum (2004) in papigo Glaucous macaw (1998).

Decembra je ameriška vladna agencija U.S. Fish and Wildlife Service oznanila, da je izumrl tudi majhen polž vrste Marstonia ozarkensis, saj je zaradi gradnje jezov izgubil ves svoj naravni habitat. Nobenega primerka niso našli že od leta 1915. Na novoletni dan pa je, v starosti 14 let, življenje izgubil tudi zadnji primerek havajskega polža vrste Achatinella apexfulva. Za njegovo izumrtje v divjini so krivi invazivni plenilci, kot so podgane, Jacksonov kameleon in polži rosy wolfsnails, ki so v njegov habitat prišli s pomočjo ljudi.

Izumrle rastline

Tudi rastline se borijo s preživetjem, čeprav morda niso tako v ospredju kot živalske vrste. In tudi nekaj rastlinskih vrst je bilo preteklo leto razglašenih za izumrle. Ena izmed njih je alžirski cvetoči grm, znan pod znanstvenim imenom Adenocarpus faurei. Bil je žrtev degredacije svojega habitata, poročajo raziskovalci. V Kamerunskem gozdnem rezervatu Bali Ngemba, je bila leta 2018 kot izumrla identificirana še ena redka rastlinska vrsta. Gre za drevo, ki sprva ni bilo identificirano kot posebna vrsta, dokler niso raziskovalci preučili teh vzorcev z molekularnimi filogenetskimi študijami. Raziskovalci še vedno upajo, da v divjini najdejo še kakšen primerek, a povsem verjetno je, da teh, zaradi sekanja dreves v kmetijske namene, ni več.

Na Havajih se je na rdečem seznamu IUCN znašla tudi avtohtona rastlina z imenom Amaranthus brownii. Kot številne ogrožene vrste na Havajih – otočju, poznanem kot „svetovna prestolnica izumrtja“ – se je soočila s pritiskom invazivnih rastlinskih vrst.

Kaj pa sedaj?

Vsi ti žalostni dogodki so lahko zelo depresivni in pogosto je zato lažje zamižati, kot se soočiti s kruto realnostjo. A tragične zgodbe izumrlih živalskih in rastlinskih vrst lahko služijo kot poziv k ukrepanju, da ohranimo ogrožene vrste, ki se še borijo za svoje preživetje. Ena takih je kalifornijska pliskavica, katerih število je ocenjeno na le še 12 primerkov. Njihovo izginjanje je posledica nezakonitega lova druge ogrožene vrste ribe totaba. Tudi severni beli nosorog je živalska vrsta na robu izumrtja, takoj za njim pa tudi javanski in sumatrijski nosorog. Tu so še želva vrste Rafetus swinhoei, ki ima le še štiri poznane predstavnike vrste (le dve od teh živita v divjini) in žaba z imenom Romeo, ki je edina predstavnica vrste Telmatobius yuracare. Še več ogroženih vrst najdete na seznamu kritično ogroženih živalskih in rastlinskih vrst IUCN.

Na rdečem seznamu najdemo vse preveč vrst na robu preživetja, za katere so krivi naši posegi v njihov ekosistem. Žalostno, a istočasno vsaka od teh vrst predstavlja možnost, da odkrijemo pretekle napake in dokažemo, da smo lahko tudi dobri upravitelji in skrbniki divjih živali in rastlin in znamo ohraniti naravno dediščino za prihodnje generacije.