Avtor UR | Foto: stock.adobe.com (Fotografija je simbolična.)• 7:18 dop• OKOLJE

Več kot 100.000 opazovanj razkriva skrito življenje evropskih divjih živali

Od losov v švedskih gozdovih do jelenov na španskih plažah …

Avtomatske kamere so na več kot tisoč lokacijah po Evropi zabeležile skoraj 100.000 opazovanj prostoživečih sesalcev in ptic.

Raziskovalci Inštituta Maxa Plancka so ta mesec predstavili doslej najobsežnejšo javno dostopno zbirko podatkov projekta Snapshot Europe.

V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Ecology, so predstavili podatke iz let 2021 in 2022. Zbirka vsebuje 94.441 opazovanj 63 vrst sesalcev in 5.024 zaznav 78 vrst ptic.

Pri zbiranju podatkov je sodelovalo več kot 160 strokovnjakov iz 118 raziskovalnih ustanov, univerz, narodnih parkov, muzejev in naravovarstvenih organizacij.

Od jelenov do kuncev: kaj so posnele kamere?

Najpogosteje zabeležena vrsta je bil navadni jelen, sledila mu je srna. Med pogostimi obiskovalci kamer so bili tudi divji prašiči, lisice in divji kunci.

V Belgiji so kamere na nekaterih lokacijah divje kunce zaznale tudi desetkrat dnevno.

Največjo vrstno pestrost na posameznem raziskovalnem območju so zabeležili v italijanskem narodnem parku Foreste Casentinesi, kjer so dokumentirali 15 vrst, med njimi volkove, jazbece in kune.

Posebej zanimive so bile tudi fotografije severnoameriških rakunov v Nemčiji, Italiji in na Češkem. Vrsta je bila v Evropo prvotno pripeljana zaradi krznarske industrije, danes pa se širi tudi v naravnem okolju.

Projekt se je začel leta 2021 pod vodstvom Inštituta Maxa Plancka za vedenje živali in raziskovalne mreže Euromammals.

Kamere se sprožijo ob zaznanem gibanju, fotografije pa raziskovalci nato naložijo na platformo Wildlife Insights. Pri prepoznavanju živalskih vrst pomaga umetna inteligenca, vendar vsako določitev preverijo tudi sodelujoči strokovnjaki.

Prednost projekta je predvsem enotna metodologija, ki omogoča primerjavo podatkov iz različnih evropskih držav.

Raziskovalci zdaj pripravljajo podatke za leta 2023, 2024 in 2025. Z dolgoročnim spremljanjem želijo ugotoviti, kako se spreminjajo razširjenost, številčnost in dejavnost prostoživečih živali ter kako nanje vplivajo človekove dejavnosti in spremembe okolja.


Preberite tudi: Kam sodijo divje živali?

(Visited 7 times, 7 visits today)
↑
Close