Podatkovni sistem NarcIS trenutno na Rdečem seznamu prikazuje kar 3.350 vrst, med zavarovanimi pa 1.517 vrst.
Številki ne pomenita istega: vrsta je lahko uvrščena na Rdeči seznam zaradi svoje ogroženosti, medtem ko je status zavarovane vrste določen s predpisi.
Po podatkih NarcIS, slovenskega Naravovarstvenega informacijskega sistema, so bili podatki o biodiverziteti nazadnje posodobljeni 28. septembra. Sistem združuje podatke o vrstah, njihovem varstvenem statusu in razširjenosti ter podatke različnih slovenskih naravovarstvenih in raziskovalnih ustanov.
Kaj pomeni Rdeči seznam?
Rdeči seznam je predvsem ocena ogroženosti vrst. Slovenski seznam vključuje različne kategorije – od vrst, ki so izumrle ali domnevno izumrle, do prizadetih, ranljivih in redkih vrst ter tistih, katerih stanje še ni dovolj dobro poznano.
Med skupinami, katerih predstavnike najdemo na Rdečem seznamu, so:
- sesalci,
- ptice,
- plazilci in dvoživke,
- sladkovodne ribe,
- metulji, kačji pastirji in druge skupine žuželk,
- mehkužci in drugi nevretenčarji,
- rastline, mahovi, glive in lišaji.
Zato podatek o 3.350 vrstah ne pomeni, da je v Sloveniji 3.350 vrst tik pred izumrtjem. Stopnje njihove ogroženosti so zelo različne.
Med najbolj ranljivimi so vrste, ki izgubljajo življenjski prostor
Vzroki za slabšanje stanja se med vrstami razlikujejo, vendar se pogosto ponavlja izguba ali spreminjanje življenjskega prostora. Mokrišča izginjajo ali se spreminjajo, travniki se intenzivneje obdelujejo ali zaraščajo, vodotoki so regulirani, gozdni prostor pa razdrobljen s prometnicami in drugimi posegi.
ARSO pri spremljanju biotske raznovrstnosti opozarja tudi na vplive onesnaževanja, invazivnih tujerodnih vrst in podnebnih sprememb.
Pri nekaterih vrstah se več dejavnikov pojavlja hkrati.
Posebej občutljive so lahko vrste, ki so vezane na zelo specifično okolje. Če izgine majhno mokrišče, star travniški sadovnjak ali primeren odsek reke, lahko vrsta izgubi pomemben del svojega življenjskega prostora.
Zavarovana vrsta ni nujno ogrožena – in obratno
Pri podatkih je pomembna še ena razlika. NarcIS trenutno navaja 1.517 zavarovanih vrst. Zavarovanje je pravni status. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah med drugim določa, pri katerih vrstah je prepovedano namerno poškodovanje, odvzem iz narave, ujetje ali ubijanje, pri nekaterih pa varuje tudi njihova bivališča. Podobna pravila veljajo za zavarovane rastlinske vrste.
Rdeči seznam pa ima drugo nalogo: pokazati, katere vrste so ogrožene in kako resno je njihovo stanje.
Prav zato je številka 3.350 pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Ne govori samo o posameznih redkih živalih ali rastlinah. Kaže, koliko različnih delov slovenske narave – od rek in mokrišč do travnikov, gozdov in podzemlja – potrebuje učinkovito varovanje.
