Letošnji mesec brez odpadkov, ki ga koordinira evropska mreža Zero Waste Europe, je prinesel jasen premik: problem odpadne hrane kot vprašanje, kje in zakaj nastajajo.
Aktivnosti skozi marec so bile usmerjene predvsem v praktične rešitve – od lokalnih projektov do novih raziskovalnih pristopov.
V okviru kampanje izpostavljajo, da odpadna hrana ni rezultat zadnjega koraka (metanja stran), ampak celotnega procesa.
»Če mislimo, da se problem začne pri odpadku, spregledamo, kako nastane,«
poudarjajo v mreži Zero Waste Europe.
Opozarjajo na štiri ključne točke:
- nakup (prevelike količine, impulzivne odločitve)
- priprava hrane (prevelike porcije)
- shranjevanje
- izgube v distribuciji
Novi pristopi: manj kampanj, več sprememb vedenja
Ena glavnih novosti letos je projekt Nudges Against Food Waste (spodbude proti zavrženi hrani), ki vključuje strokovnjake za vedenjsko znanost.
Projekt se ne ukvarja z ozaveščanjem, ampak z realnim vedenjem:
- kako ljudje sprejemajo odločitve o hrani.
- zakaj hrano zavržemo, tudi če vemo, da je ne bi smeli
- kateri konkretni ukrepi (npr. manjše porcije, drugačna postavitev hrane) zmanjšajo odpadke
Gre za prvi premik od ozaveščanja k spreminjanju navad.
Primeri iz prakse: kaj dejansko deluje?
Projekti, predstavljeni v okviru meseca brez odpadkov, kažejo konkretne rezultate:
- platforme za razdeljevanje presežkov hrane (Ciper, Malta, Portugalska)
- vključevanje otrok v praktično ravnanje s hrano (več kot 500 razredov na Irskem)
- delavnice, kjer se hrana dejansko uporabi (fermentacija, kompostiranje)
Skupna točka vseh je bila manj teorije, več neposrednega dela s hrano.
Slovenija: večina odpadkov nastane doma
Podatki potrjujejo, da se največji del problema zavržene hrane nahaja v gospodinjstvih.
V Sloveniji nastane približno 168.000 ton odpadne hrane letno, to pomeni okoli 79 kg na prebivalca, kar okoli 44 % odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.
Pomembno je tudi, da je del te hrane je še vedno užiten.
Premik v razumevanju problema odpadne hrane
Mesec brez odpadkov 2026 ne prinaša novih opozoril, temveč novo usmeritev. Odpadna hrana ni več obravnavana kot posledica neodgovornosti posameznika, ampak kot rezultat vsakodnevnih navad in vzorcev.
