Kako se zaščititi pred povišanimi ravnmi delcev PM10

12 oktobra, 2020
Andreja Šalamun
Kako se zaščititi pred povišanimi ravnmi delcev PM10

Zlasti v času kurilne sezone se v zraku pogosto pojavljajo povišane ravni delcev PM10, ki slabo vplivajo na naše zdravje. Glavni razlog za povišane ravni ostajajo promet, neustrezna individualna kurišča in nepravilno kurjene, industrija ter neugodni klimatski pogoji.

 

Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča), pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, naštejejo in dodajo, da je za navedena območja mestnih občin in Zasavja vlada v obdobju 2013-2014 sprejela Odloke o načrtih za kakovost zunanjega zraka. Ti vključujejo ukrepe za izboljšanje stanja za obdobje treh let in so bili v letu 2017 novelirani za vsa našteta območja.

 

Upoštevajte priporočila strokovnjakov

Da bi olajšali ljudem življenje v tem obdobju, zlasti ranljivim skupinam (dojenčki in otroci, starejši, srčni in pljučni ter sladkorni bolniki), ob epizodah povišane onesnaženosti zraka z delci priporočajo:

  • redno spremljajte obvestila in napovedi Agencije RS za okolje o kakovosti zraka in upoštevajte Priporočila za ravnanje prebivalcev ob povišanih koncentracijah delcev PM10 glede na stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka;
  • bivanje na prostem omejite na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja. Pri tem se izogibajte bližini prometnic, izberite park ali gozd, ne izvajajte napornejših fizičnih aktivnosti, omejite se na sprehod, omejitev fizičen aktivnosti na prostem;
  • v zaprtih prostorih ne kadite in ne prižigajte sveč;
  • če imate vgrajene ventilacijske sisteme, v njih uporabljajte za delce visoko učinkovite HEPA filtre;
  • bivalne prostore učinkovito prezračite, ko je onesnaženost zraka v dnevu najnižja (običajno v zgodnjih jutranjih urah, pred prometno konico);
  • bodite pozorni na simptome in znake, kot so kašelj ali pomanjkanje sape. To so opozorila, da je treba fizične napore zmanjšati;
  • kronični pljučni (astma, KOPB) in srčni bolniki naj redno jemljejo predpisano terapijo, pri roki pa naj imajo tudi zdravila za hitro lajšanje napadov oziroma poslabšanj. Pospešen srčni utrip, pomanjkanje sape ali neobičajna utrujenost lahko napovedujejo resno poslabšanje osnovne bolezni. V takih primerih naj hitro poiščejo zdravniško pomoč,« še opozorijo na NIJZ.

 

Nazaj na kategorijo okolje.
(Visited 38 times, 2 visits today)