Tudi popolna uresničitev sedanjih podnebnih zavez bi segrevanje omejila le na 2,6 stopinje, opozarja najnovejše poročilo Združenih narodov.
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je v poročilu Emissions Gap Report 2026: The Point of Return opozoril, da svet še vedno močno zaostaja pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Po ocenah strokovnjakov bo globalna temperatura v prihodnjih letih presegla mejo 1,5 stopinje Celzija, določeno s Pariškim sporazumom. Vendar bi bilo ob dovolj hitrem zmanjševanju izpustov segrevanje še mogoče omejiti in do konca stoletja temperaturo ponovno znižati.
Izpuste bi morali do leta 2035 skoraj prepoloviti
Za takšen scenarij bi morali svetovne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšati za 18 odstotkov, do leta 2035 za 45 odstotkov in do leta 2040 za 69 odstotkov glede na leto 2025.
Sedanje podnebne zaveze držav pa bi do leta 2035 zagotovile le od 11- do 15-odstotno zmanjšanje izpustov.
»Vsaka dodatna desetinka stopinje in vsako dodatno leto segrevanja nad 1,5 stopinje povečujeta podnebne vplive in tveganja,« je opozorila izvršna direktorica UNEP Inger Andersen.
Med posledicami je izpostavila smrtonosne poplave, vročinske valove in gozdne požare.
Kaj bi segrevanje za 2,8 stopinje pomenilo za življenje na Zemlji?
Segrevanje za 2,8 stopinje Celzija ne pomeni le višjih temperatur, temveč bistveno pogostejše in intenzivnejše vremenske ekstreme:
- Vročinski valovi bi postali daljši in nevarnejši,
- suše bi ogrožale oskrbo z vodo in pridelavo hrane,
- močnejši nalivi pa bi povečevali tveganje za poplave in zemeljske plazove.
Zaradi taljenja ledenikov in segrevanja oceanov bi se morska gladina še naprej dvigovala, kar bi ogrožalo obalna naselja in infrastrukturo.
Številni ekosistemi bi se težko prilagajali tako hitrim spremembam, povečalo bi se tveganje za izumiranje rastlinskih in živalskih vrst.
Posledice bi občutili tudi v Sloveniji
Pričakovati bi bilo več vročinskih dni in tropskih noči, večje tveganje za poletne suše in požare ter intenzivnejše padavinske dogodke. Podnebne spremembe bi vplivale tudi na kmetijstvo, gozdove, zdravje prebivalcev in oskrbo s pitno vodo.
Pri tem gre za dvig svetovne povprečne temperature glede na predindustrijsko obdobje. Segrevanje ni povsod enako – kopno in evropsko območje se praviloma segrevata hitreje od svetovnega povprečja.
Ukrepanje je še mogoče, upanje še ostaja
Poročilo kljub zaskrbljujočim napovedim ugotavlja, da so možnosti za zmanjševanje izpustov danes večje kot kadar koli prej. Obnovljivi viri energije se hitro razvijajo, podnebne politike pa so v številnih državah že prinesle merljive rezultate.
Generalni sekretar ZN António Guterres je poudaril, da preseganje meje 1,5 stopinje še ne pomeni predaje. Po njegovih besedah je mogoče trajanje in obseg preseganja omejiti ter do konca stoletja temperaturo ponovno znižati.
ZN zato pozivajo države k hitrejšemu opuščanju fosilnih goriv, širjenju obnovljivih virov energije in odločnejšemu zmanjševanju izpustov.
Vsako nadaljnje odlašanje namreč zmanjšuje možnosti za omejitev najhujših posledic podnebnih sprememb.
