Navedli so primer, da je absolutna zaščita ujed povzročila izginjanje male divjadi – travniških ptic in zajcev.
Na navedbe Lovske zveze so se odzvali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zavrnili njihove trditve.
»Zaščita ujed ni razlog za izginjanje travniških vrst ptic in zajcev. Travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva – ne pa zaradi plenjenja, kar je bilo dokazano s številnimi strokovnimi študijami. Ker so ujede plenilci, tudi v degradiranih okoljih ne potrebujejo uravnavanja populacij, saj imajo za to odlične znotrajvrstne in medvrstne mehanizme. Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike,« so v sporočilu za javnost zapisali na DOPPS.
Kanja pleni voluharje, miši in podgane
Za primer so predstavili eno najpogostejših ujed pri nas – Kanjo (Buteo buteo), katere glavnega plena ne predstavljajo travniške ptice, temveč mali sesalci. »Kanje največkrat vidimo prežati na količkih ali ograjah ob avtocestah, na daljnovodnih drogovih in vrhovih dreves v kmetijski krajini, kjer potrpežljivo opazujejo okolico v iskanju svojega najljubšega plena – malih sesalcev (predvsem voluharji, miši in podgane), kar celo pomaga zmanjševati škodo na pridelkih. Pogosto se prehranjuje tudi z mrhovino in tako opravlja pomembno “čistilno funkcijo”.« so še zapisali v društvu.
Pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede
Po mnenju ornitologov so ogrožene ravno tiste, ujede, ki so vezane na kmetijsko krajino. »Zaradi negativnih vplivov kmetijstva (povečana uporaba pesticidov) je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka (Falco naumanni). Zadnja gnezditev južnih postovk pri nas je bila zabeležena leta 1994. Danes lahko opazimo le še posamezne osebke, ki se pri nas ustavijo med selitvijo,« so vpliv kmetijstva na ujede pojasnili na DOPPS.
KGZS: Kmetijstvo ni problem
V zgodbo se je vključila še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki se je odzvala na navedbe DOPPS, da travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva. S tem se ne strinjajo, saj da slovenski kmetje skrbno upravljajo zemljišča, spoštujejo okoljske smernice in ohranjajo biotsko raznovrstnost.
»Kmetijstvo je le eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na populacije travniških ptic. Med ključne vzroke sodijo tudi urbanizacija in pozidava – širjenje mest in prometne infrastrukture, ki uničuje naravne habitate ter podnebne spremembe. Tretji razlog so spremembe v ekosistemih, predvsem zaraščanje nekdanjih travnikov,« so zapisali na KGZS.
