Medtem ko je primarni cilj reševalnih akcij vedno varovanje človeških življenj, usoda hišnih ljubljenčkov, rejnih in tudi divjih živali med naravnimi nesrečami postaja vse glasnejša tema javnih razprav.
Ljubitelji in zagovorniki živali opozarjajo, da so živali čuteča bitja, ki so v zaprtih hlevih ali na povodcih popolnoma odvisna od človeka.
Vključitev živali v uradne evakuacijske načrte pa ne ščiti le njih, temveč tudi ljudi. Praksa namreč kaže, da lastniki pogosto tvegajo svoja življenja in se kljub prepovedi vračajo na nevarna območja, da bi rešili svoje živali, s čimer otežujejo delo reševalnih enot in gasilcev.
Izzivi reševanja živali
Na drugi strani se reševalne službe soočajo z ogromnimi logističnimi izzivi.
Evakuacija večjega števila živine zahteva specializirana vozila, čas in usposobljen kader, kar ob hitrem širjenju požara ali poplav pogosto ni na voljo.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da zakonska odgovornost ne more biti absolutna, saj sta varnost intervencijskih ekip in pomanjkanje virov v kriznih trenutkih ključna dejavnika.
Kaj pa reševanje živali v praksi?
V EU in Sloveniji je reševanje živali splošno vključeno v naloge zaščite in reševanja, vendar so operativni protokoli na terenu še vedno primarno usmerjeni v reševanje človeških življenj in premoženja. Velik del oskrbe ob katastrofah še vedno prevzamejo društva za zaščito živali in prostovoljci.