Za trajnostni promet občine namenjajo od nekaj 100 do nekaj 10 milijonov evrov

9 marca, 2021
Marko Krašnja

Slovenske lokalne skupnosti se vse bolj zavedajo pomena celostnega prometnega načrtovanja in spodbujanja uporabe trajnostnih potovalnih načinov. Številne občine si na področju trajnostne mobilnosti v načrtih razvojnih programov zastavljajo prednostne naloge, kot so povečanje prostora za pešce in kolesarje ter optimizacija in integracija javnega potniškega prometa. Za ukrepe, programe oz. naložbe v infrastrukturo namenjajo od nekaj sto tisoč do nekaj deset milijonov evrov, odvisno od velikosti občine. Rezultati večletnih vlaganj se že kažejo.

Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, pravi, da na področju trajnostne mobilnosti in e-mobilnosti, kar je del pametnih mest in vasi ter digitalizacije v občinah, zaznavajo vse večje povpraševanje po celovitih, integriranih rešitvah, ki jih občine ne morejo same naslavljati.

»Na primer enotne vozovnice ali sistemi mobilnosti kot storitve, kjer uporabnik želi od točke A do točke B izbirati med različnimi možnostmi, od javnega, zasebnega ali kombinacijo obojega. V svojih okoljih vzpostavljajo izposojevalnice koles, tudi električnih, prizadevajo si za sisteme delitve avtomobilov, vzpostavljajo park&ride sisteme, polnilnice za električne avtomobile in še bi lahko naštevali,« pravi Jasmina Vidmar.

V mestnih središčih imajo prednost pešci

V zadnjih letih so številne občine pristopile k urejanju mestnih središč s ciljem njihovega oživljanja, pri tem pa vedno več površin namenjajo trajnostnim oblikam mobilnosti. Mestna občina Murska Sobota zaključuje z obnovo mestnega središča in vzpostavlja prometni režim, s katerim bodo pešci in kolesarji imeli prednost, s tem pa več varnosti. Kot poudarjajo, bodo posebno pozornost namenili ranljivim skupinam, in sicer tako najmlajšim in invalidom, pa tudi slepim in slabovidnim, za katere bodo namestili posebne talne taktilne označbe.

Tudi v občini Kočevje zaključujejo s celovito rekonstrukcijo Roške ceste, ki je prav tako prinesla nove površine za pešce in kolesarje.

V središču mesta nastala ekološka cona

Na Mestni občini Ljubljana (MOL) izpostavljajo ekološko cono v središču mesta, ki je leta 2007 nastala z zaprtjem starega mestnega jedra za ves motorni promet. Površine za pešce tako trenutno obsegajo okoli 12 hektarjev. Z novimi mostovi in preurejenimi nabrežji, ki so postali še privlačnejši za pešačenje, so skrajšali razdalje pešcem. Med ključne ukrepe prometne politike za vzpostavitev kakovostnega javnega prostora v središču mesta na MOL uvrščajo tudi preureditev dela glavne prometnice – Slovenske ceste v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov prijaznejše območje. Kot poudarjajo, so se po uvedbi spremenjenega prometnega režima na tej cesti koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 odstotkov, za približno šest decibelov pa se je zmanjšal tudi hrup.

Občina Krško v mestu Krško, ki ga deli reka Sava, načrtuje izgradnjo peš mostu preko reke z Vidma do starega mestnega jedra, ki bo za pešce in kolesarje dva dela mesta povezal. Krška občina je hkrati ena prvih v Sloveniji, ki predvsem v samem mestu na nekoliko drugačen način – s horizontalno in vertikalno signalizacijo – opozarja voznike, da so prišli v prostor, ki ga je treba deliti s pešci in kolesarji.

Vse več načrtov za medmestne in primestne kolesarske povezave

Večina občin je zelo aktivna pri urejanju in spodbujanju kolesarskega prometa. Mestna občina Murska Sobota si tako trenutno dobrih 21 kilometrov kolesarskega omrežja želi nadgraditi s povezavami s primestnimi naselji in sosednjimi občinami, kar ji uspeva s pomočjo sofinancerskih sredstev celostnih teritorialnih naložb, ki jih podeljuje Eko sklad.

Mestna občina Ljubljana ima urejenih več kot 300 kilometrov kolesarskih poti. Ljubljana je že tretje leto uvrščena na lestvico 20 kolesarjem najbolj prijaznih mest na svetu. Kolesarsko infrastrukturo še širijo, trenutno poteka tudi prenova dveh vpadnic v mesto, Dunajske in Tržaške ceste, v okviru katerih bodo uredili tudi nove površine za pešce in kolesarje ter prostor dodatno ozelenili. Izboljšave na področju kolesarske infrastrukture izvajajo tudi v sklopu mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), med katerimi je tudi razvoj trajnostne mobilnosti. Po podatkih MOL ocenjena vrednost projekta znaša 15 milijonov evrov; predvidena lastna udeležba 8,5 milijona in sofinanciranje iz CTN 6,8 milijona evrov.

Občina Krško postavila prvi števec kolesarjev v občini

Na področju kolesarskih poti so v občini Krško letos s pomočjo evropskih sredstev zgradili dodatnih 750 metrov kolesarske poti na Senovem, ki povezuje Krško, Brestanico in Senovo, in na kateri so postavili tudi prvi števec kolesarjev v občini. V zaključni fazi je izdelava projektne dokumentacije za medmestno kolesarsko povezavo med občinama Krško–Kostanjevica na Krki, za dnevne migracije bodo uredili kolesarsko povezavo Videm–Brestanica skozi Sotelsko. Direkcija za infrastrukturo načrtuje daljinsko kolesarsko povezavo Senovo–Kozje, za katero že pripravljajo projektno dokumentacijo. Lani so ob zaključku gradnje krške obvoznice uredili tudi kolesarsko povezavo mimo Vipapa preko novega mostu do Žadovinka.

Izposoja koles – sistem BicikeLJ po uporabi prvi v svetu

Občine so v večini uredile sisteme za izposojo koles, ki jih vsako leto širijo in nadgrajujejo. Tu vsekakor prednjači MOL. Kot pojasnjujejo, je njihov samopostrežni sistem izposoje BicikeLJ po podatkih družbe, ki je sistem razvila, prvi na svetu po uporabi. V povprečju kolesarji v Ljubljani vsako kolo uporabijo kar osemkrat vsak dan. Obstoječo mrežo 62 postajališč nameravajo že letos razširiti z devetimi novimi postajališči, prav toliko naj bi jih namestili tudi prihodnje leto. V roku treh let so si zastavili cilj sto postajališč.

Vse od septembra 2017, ko je bil v Krškem vzpostavljen sistem brezplačne izposoje koles, imajo do sredine septembra 292 aktivnih uporabnikov in skupno 6.200 izposoj. Trenutno je v uporabi 35 koles na osmih izposojevališčih, tudi na novo urjenem P+R parkirišču. Letos se po podatkih Občine Krško pripravljajo na širitev avtomatskega sistema izposoje koles, in sicer s štirimi novimi postajami.

Soboški Biciklin je Mestna občina Murska Sobota vzpostavila v letu 2015, v letih 2018 in 2019 pa so ga razširili z novimi postajami in kolesi ter nadgradili. Danes imajo osem postaj za izposojo, 42 koles, od tega 16 električnih. Kot poudarjajo na Občini, ob tem intenzivno širijo in pripravljajo cestno in prometno infrastrukturo na način, da bo vožnja s kolesi varnejša, udobnejša in privlačnejša za kolesarje.

Novomeški avtomatiziran sistem GoNM je vzpostavljen na petnajstih postajah s 75 kolesi, od tega je kar 30 električnih. V Kočevju so lani vzpostavili sistem javne izposoje koles Kolu, ki ga nameravajo še nadgrajevati. Prav tako na Ptuju, kjer so uredili parkirišče P+R z navezavo na brezplačno izposojo koles Pecikl s štirimi postajami.

Souporaba vozil – Avant2GO v Murski Soboti in Ljubljani

Nekatere občine so se odločile tudi za sistem souporabe vozil. Sistem Avant2Go temelji na uporabniških vzorcih mobilnosti, ki kažejo, da lastniško vozilo v povprečju kar 92 odstotkov vsega časa stoji neuporabljeno, pri tem pa lastniku ves čas povzroča stroške. Souporaba vozila, ki nadomešča lastništvo, stroške mobilnosti posameznika zniža tudi za več kot 50 odstotkov. Avant2Go uporabnikom omogoča, da preko pametnih telefonov rezervirajo, aktivirajo in uporabljajo vozila, ko jih potrebujejo, zanje pa plačajo le, ko jih uporabljajo.

Ta način souporabe med drugim poteka tudi v Mestnih občinah Murska Sobota in Ljubljana. »Izjemno smo ponosni, da je bila Ljubljana razglašena za drugo souporabi vozil najbolj prijazno mesto na svetu v kategoriji do 750.000 prebivalcev,« pravijo na MO Ljubljana.

Ekipa Avant2Go je uporabnikom v Murski Soboti pripravila nižje minimalne cene najemov, kar je omogočila podpora nekaterih avtomobilskih družb ter same Mestne občine Murska Sobota in posameznih gospodarskih družb.

Trajnostna mobilnost z roko v roki s skrbjo za ranljive skupine

Za številne slovenske občine je značilna razpršena poselitev, ki otežuje zagotavljanje mobilnosti z javnim potniškim prometom, hkrati se predvsem podeželje sooča z naraščajočo socialno izključenostjo starejših občanov. Številne občine so tako vzpostavile sisteme prevozov na klic, namenjene starejšim, ki nimajo lastnega prevoza in imajo omejene možnosti uporabe javnega prevoza.

V Murski Soboti so vzpostavili sistem Prostofer, ki starejšim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovinskih centrov itd.

Krška občina že dve leti na tem področju sodeluje z Zavodom Sopotniki. Od januarja 2018 do konca avgusta 2020 so prostovoljci v občini Krško opravili 1.462 prevozov za skupno 265 uporabnikov. Od tega so v letu 2020 opravili 337 prevozov, povprečno 42 na mesec, prevozili 13.809 kilometrov in opravili 704 ur prostovoljskega dela.

V Ljubljani je v območju za pešce v mestnem središču potnikom vsakodnevno brezplačno na voljo šest električnih vozil Kavalir, LPP pri izvajanju storitev prevoza na klic uporablja električne avtomobile Eurban, na voljo pa je tudi električni turistični vlakec Urban.

Na Ptuju so za starejše občane poskrbeli z vzpostavitvijo storitve Šoferko, ki jim omogoča brezplačne prevoze po opravkih.

Po Novem mestu brezplačno z Rudijem in Leonom

Mestna občina Novo mesto že dve leti za gibalno ovirane in starejše ponuja brezplačne prevoze z električnim avtomobilom Rudi, letos so vzpostavili tudi sistem brezplačnega prevoza po mestnem jedru z brezplačnim električnim vozilom Leon, poimenovanim po olimpioniku Leonu Štuklju. Kot še dodajajo Novomeščani, želijo v prihodnje na vrsto načinov približati množične oblike javnega prevoza občanom in obiskovalcem mesta – tako v kratkem načrtujejo uvedbo Mestne kartice, ki bo prinesla enostavno plačevanje in upravljanje mobilnosti, kamor sodijo plačilo parkirnine, pregled voznega reda in nakup mesečne vozovnice prek aplikacije za pametne telefone.

Zmagovalki ETM Nova Gorica in Medvode

V okviru Evropskega tedna mobilnosti 2020 (ETM), ki je posvečen zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbujanju trajnostne mobilnosti, koordinira pa ga Ministrstvo za infrastrukturo, je sodelovalo 79 občin, med njimi štiri prvič. Zmagovalki ETM 2020 sta Mestna občina Nova Gorica in Občina Medvode. Posebna priznanja pa so prejele še občine Novo mesto, Maribor, Koper, Brežice in Vipava.

»Nova Gorica je imela ambiciozen program promocije trajnostne mobilnosti in izvajanja trajnih ukrepov. V Medvodah so dolgoročno poskrbeli za trajnostno mobilnost v sodelovanju z osnovnimi šolami, poskrbeli pa so tudi za vključitev lokalnega gospodarstva,« je povedala nacionalna koordinatorica ETM mag. Polona Demšar Mitrovič.

Pametni projekti tudi na področju mobilnosti

Na ravni občin je nastalo kar nekaj pametnih projektov tudi na področju trajnostne mobilnosti in e-mobilnosti. Poleg uveljavljenih projektov izposojanja koles, ki so se izkazali predvsem v večjih mestnih občinah, evropski poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič kot prednostno za razvoj trajnostne in e-mobilnosti izpostavi izgradnjo mrež polnilnih postaj za električna vozila, tako za električne avtomobile kot za električna kolesa, ki so postala del turistične infrastrukture. Verjame tudi, da imamo veliko razvojnih priložnosti na področjih skupne rabe vozil in povezave zasebnega in javnega prevoza. »Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, bi posebej izpostavil projekte prostovoljnih prevozov starejših na podeželju. En izmed takšnih je tudi projekt Zavoda Sopotniki, ki svoje storitve opravlja po več slovenskih občinah. Na mojo pobudo so začeli s sodelovanjem z Občino Krško, kjer so uporabniki z njihovim delom zelo zadovoljni,« še pove Bogovič. A. Š.

 

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Občine 2020.

Nazaj na kategorijo obcine.
(Visited 73 times, 3 visits today)