Stopnja delovne aktivnosti lani najvišja v Blokah, Žireh in Mirni

12 decembra, 2019
Nina Šprohar

Stopnja delovne aktivnosti med delovno sposobnimi prebivalci je bila v letu 2018 najvišja v občinah Bloke, Žiri in Mirna, najnižja pa v občinah Kuzma, Hodoš in Rogašovci.

V Sloveniji je zaposlenost sicer 64,5-odstotna, od tega je zaposlenih 68,4 % vseh delovno sposobnih moških in precej manj, le 60,3 %, žensk. Zanimivo je, da ta razmerja veljajo za vse občine z izjemo Svete Ane (tu je delovno aktivnih 49,3 % moških in 52,1 % žensk) ter Šentruperta, kjer je zaposlenih 49,2 % moških in kar 61,4 % žensk.

Z novimi delovnimi mesti so zaustavili tudi trend padanja števila prebivalstva

V Občini Bloke so prepričani, da je visoka stopnja zaposlenosti rezultat večjega števila ukrepov in aktivnosti v preteklosti: »Že vrsto let spodbujamo razvoj turistične ponudbe in posledično odpiranje novih delovnih mest. V sodelovanju z lastniki zemljišč smo poskrbeli za komunalno in energetsko opremljanje Obrtno-industrijske cone Velike Bloke, s čimer smo ustvarili pogoje za odpiranje novih podjetij in novih delovnih mest, v vsakoletnem proračunu namenjamo finančna sredstva za spodbude pri razvoju malega gospodarstva, kar vključuje sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest, namenjamo tudi sredstva za subvencioniranje obresti pri najemanju kreditov …«

To se jim je še dodatno obrestovalo. »Zaustavili smo trend padanja števila prebivalstva in v zadnjih letih beležimo rast števila otrok v vrtcu in osnovni šoli. Posledično raste tudi število delovnih mest. Poleg tega v zadnjem obdobju opažamo tudi večje zanimanje za nakup nepremičnin in gradnjo novih stanovanjskih hiš,« še doda župan Jože Doles.

Večja zaposlenost, a nižje plače

V Občini Žiri pa so prepričani, da je nizka brezposelnost v prvi vrsti odraz žirovskih ljudi in načina življenja, saj se ljudje »vedno zanesejo nase in na svojo iznajdljivost in ne računajo na pomoč od zunaj«. A vseeno so v Žireh povprečne plače nižje od slovenskega povprečja.

»Žirovci so se pripravljeni odpovedati boljši plači v zameno za delo v domačem kraju. Žirovska podjetja pa so s tem lahko konkurenčnejša in uspešnejša na trgih,« pravi župan, mag. Janez Žakelj, in doda, da vseeno poskušajo po svojih močeh pomagati podjetnikom k uspešnejšemu poslovanju in posledično višji zaposlenosti. »V Občini Žiri imamo industrijsko cono, ki jo uspešno razvijamo že dobro desetletje. V dialogu s podjetniki poskušamo zagotoviti prostor za izvajanje njihove dejavnosti, za razvoj in širitve. Verjetno je to največ, kar občina lahko stori za podjetja in posledično za zaposlovanje. Že nekaj let imamo sprejet tudi pravilnik o znižanju komunalnega prispevka za nove investicije v industrijski coni. Ta ukrep je izkoristilo že kar nekaj podjetij,« pojasnjuje Žakelj.

Hitro staranje prebivalstva vpliva na nižjo stopnjo zaposlenosti

Ludvik Orban, župan občine Hodoš, nizko zaposlenost v občini prepisuje predvsem staranju prebivalstva in previsokim denarnim nadomestilom. »Državljani se na vse možne načine izogibajo zaposlitvi, če imajo možnost denarne pomoči. Namreč, potem ni treba plačevati vrtca, davkov, pa še vsakodnevno se voziti v službo in delati ni treba, če je minimalna plača malo višja od denarne pomoči,« je prepričan. Po njegovem mnenju je za takšno stanje kriva država. »Ne nazadnje bi nekaj takšnih oseb še lahko zaposlili preko javnih del, vendar letos tudi tega nismo bili deležni,« še doda. Razočaran je nad vlado, ki si želi spremeniti zakon o financiranju občin, saj bi s tem »deželskim občinam zmanjšali sredstva in jih zvišali mestnim središčem«. Težave vidi tudi v koriščenju evropskih sredstev, saj so po njegovem mnenju tudi na tem področju mestne občine privilegirane.

Med podpovprečnimi tudi Maribor

Zanimivo pa je, da je med tistimi s podpovprečno stopnjo zaposlenosti tudi MO Maribor (56,2 odstotka zaposlenih). Kako ukrepajo? »Letos smo izvedli javni razpis za sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest v občini, za kar smo namenili 120 tisoč evrov. Prav tako sta bila letos izvedena še dva razpisa za razvoj podjetništva, in sicer za sofinanciranje stroškov za samozaposlovanje, za katerega je občina namenila 149.800 evrov, ter za sofinanciranje stroškov nakupa nove opreme v podjetjih, kjer je bilo 67.850 evrov namenjenih vsem malim podjetjem, ki so registrirana v mariborski občini ali s poslovno enoto delujejo na območju občine,« odgovarjajo.

(Visited 48 times, 1 visits today)