V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) želijo pomagati omenjeni problematiki, vendar so mnenja, da tako drastični in enostranski ukrepi ne bodo pomagali.
Zato so v Mursko Soboto povabili predstavnike Javne ustanove Međimurska priroda, ki v Čakovcu že 15 let soupravlja mestni park, v katerem gnezdi večja skupina poljskih vran. V Čakovcu in v drugih večjih hrvaških mestih od leta 2017, z namenom spremljanja stanja poljske in sive vrane, poteka štetje te vrste. Tako je na primer v Zagrebu letos gnezdilo 1245 parov poljskih vran, v Čakovcu 689 parov. Za primerjavo, v grajskem parku v Murski Soboti pa je DOPPS naštel 53 parov.
Vrane so v mestih »čistilci«
Sara Srša iz Međimurske prirode je predstavila glavne razloge pojavljanja vran v mestih. »Sive vrane so se prilagodile na življenje v mestih, saj se prehranjujejo z odpadki ter z rastlinsko in živalsko hrano na odprtih površinah, v mestih pa skoraj nimajo plenilcev. Poljske vrane se večinoma prehranjujejo na poljih. Obe vrsti sicer veljata za »čistilce«, saj pobirata vse, kar v naravi pogine«. Izpostavila je probleme, ki nastajajo zaradi gnezdenja obeh vrst v hrvaških mestih. Obe vrsti odnašata smeti iz košev, sta hrupni, težave nastajajo zaradi njunih iztrebkov na parkovni infrastrukturi. Ampak agresivno vedenje je v času gnezdenja značilno samo za sivo vrano, medtem ko je poljska vrana plašna, tudi če so mladiči izven gnezda in so v bližini ljudje. Dokazano je, da nimata posebnega vpliva na ptice pevke, saj so območja njunega gnezdenja običajno degradirana in neprimerna za gnezdenje večine drugih ptic.
Ukrepi iz hrvaških mest
Mihaela Mesarić iz Međimurske prirode je predstavila ukrepe, ki jih izvajajo na Hrvaškem na območjih večjega števila gnezdečih parov vran. »Če se želimo izogniti konfliktom z vranami je pomembno, da odgovorno odlagamo odpadke, da nameščamo zaprte koše, do katerih imajo živali težji dostop in smeti redno odvažamo. Predvsem sivim vranam tako onemogočamo dostopati do hrane, s čimer zmanjšujemo možnost njihovega gnezdenja in življenja v mestih«. Pri tem pa je poudarila, da je obiskovalce parkov potrebno informirati in ozaveščati o prisotnosti vran z informacijskimi tablami in opozorilnimi znaki. Pomembno je, da ljudi izobražujemo in širimo koristne informacije, kot so na primer napotki, kako naj se obnašamo ob morebitnih napadih sivih vran.
Kako bodo ukrepali v Murski Soboti?
Na DOPPS dodajo, da je za zmanjševanje konfliktov z vranami treba ustrezno načrtovati umestitev parkovne infrastrukture. V parkih saditi gosteje grmičevje in drevesa nižje rasti. Infrastrukture, kot so klopi in mize, še posebej pa otroških igral, se ne namešča pod ali v bližino dreves, kjer gnezdijo vrane.
Slednje je še posebej pomembno pri načrtovanju obnove grajskega parka, ki se ga loteva MO Murska Sobota. V društvu še dodajo, da če je treba, infrastrukturo v parku premeščamo, poti in objekte v bližini vranjih gnezd pa pogosteje čistimo in vzdržujemo.
