Mesta v Južni ter Srednji in Vzhodni Evropi zaostajajo za severnimi državami. Na vrhu lestvice je Kopenhagen, na dnu so Atene.
Ljubljana je na 29. mestu z oceno D (zadostno) tik nad mejo ocene E. Presega novi letni mejni vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce ter je med devetimi mesti, ki nimajo brez- ali nizkoemisijske cone.
Nove mejne vrednosti izhajajo iz nove Direktive o kakovosti zunanjega zraka, ki jo morajo države članice v svoj pravni red prenesti do 11. decembra letos. Kopenhagen, Stockholm in Helsinki so edina večja evropska mesta, ki v tem trenutku izpolnjujejo nove mejne vrednosti za dušikov dioksid (NO₂) in fine delce (PM₂,₅). 93 % mest iz poročila bi tako kršilo nove zakonske mejne vrednosti EU.
Študija mesta ocenjuje po štirih kazalnikih:
- trenutnih ravneh onesnaženosti zraka,
- skladnosti z mejnimi vrednostmi nove Direktive o kakovosti zunanjega zraka,
- napredku v zadnjem desetletju in
- prometnih ukrepih, ki so ključni za zmanjšanje onesnaženosti.
Na podlagi teh štirih meril mesta prejmejo oceno od A do F.
Glavne ugotovitve:
- Le tri od 40 mest – Kopenhagen, Stockholm in Helsinki – izpolnjujejo nove mejne vrednosti EU za dušikov dioksid in fine delce, tako letne kot dnevne. So tudi edina mesta z najvišjo oceno A.
- Velika večina evropskih mest ne dosega novih standardov EU. Od 40 ocenjenih mest jih 37 ne bi izpolnjevalo vsaj ene od štirih mejnih vrednosti, 18 pa nobene. To kaže, kako velik izziv čaka evropska mesta dobra tri leta pred začetkom veljave novih mejnih vrednosti.
- Mesta Južne ter Srednje in Vzhodne Evrope prevladujejo na dnu lestvice. Vseh 11 mest z najnižjima ocenama E ali F je v teh regijah. Na zadnjih mestih sta Atene in Bukarešta, oceno E ali F pa so prejeli tudi Zagreb, Torino, širše območje Milana, Krakov, Vroclav, Varšava, Rim, Praga in Budimpešta.
- Čistejši zrak je dosegljiv in nekatera mesta že kažejo, kako. Ukrepi, kot so nizko- in brezemisijske cone, elektrifikacija avtobusov, šolske ulice in boljša kolesarska infrastruktura, so pomagali zmanjšati onesnaženost. V zadnjem desetletju je več mest koncentracijo NO₂ zmanjšalo za več kot tretjino, nekatera skoraj za polovico. Velik napredek pri NO₂ je viden v Kopenhagnu, Stockholmu, Stuttgartu, Oslu in Londonu. Pri PM₂,₅ je bilo veliko zmanjšanje doseženo v Sofiji, Krakovu, širšem območju Lizbone in Kopenhagnu, čeprav ga je večinoma za pripisati spremembam pri ogrevanju gospodinjstev.
Kaj pa slovenska prestolnica?
V Ljubljani, edinem slovenskem mestu v rangiranju, je triletno povprečje (2023–2025) dušikovega dioksida znašalo 24,9 µg/m³, finih delcev PM₂,₅ pa 13,9 µg/m³. Obe vrednosti presegata novi letni mejni vrednosti EU (20 oziroma 10 µg/m³), ki bosta začeli veljati leta 2030, in sta več kot dvakrat višji od smernic Svetovne zdravstvene organizacije (10 µg/m³ oz. 5 µg/m³). Pri onesnaženosti s finimi delci je Ljubljana sedma najslabša med 40 mesti. Od štirih mejnih vrednosti onesnaževal po novi direktivi izpolnjuje le dnevno mejo za NO₂. Pri prometnih ukrepih je prejela 2 od 10 točk, saj nima nizkoemisijske cone, električnih je 15 % mestnih avtobusov, fizično ločene kolesarske steze ima 37 % glavnih cest, šolske ulice pa ima le 2 % osnovnih šol.
Ljubljana ima sicer peš cono v mestnem središču, ki je lokalno precej zmanjšala koncentracije onesnaževal iz prometa, vendar cona zajema zelo majhen del mesta. Nizko-emisijske cone, ki bi omejile vstop vozilom, ki najbolj onesnažujejo, Ljubljana nima.
Poziv MO Ljubljana k ukrepanju
Začela se je kampanja Free to Breathe, Clean Cities poziva odločevalce in mesta, naj ta proces izkoristijo za hitrejše ukrepanje – z jasnimi načrti za zmanjšanje onesnaženosti in s ciljnimi ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja.
Okoljska organizacija Focus poziva Ljubljano in prihodnje vodstvo, naj:
- pripravi načrt za izboljšanje kakovosti zraka,
- uvede nizkoemisijsko cono z omejitvijo motornega prometa ter varne cone brez motornega prometa v okolici izobraževalnih ustanov,
- prenovi mestni javni promet tako, da bo učinkovit in privabil tudi potnike iz osebnih avtomobilov,
- ozavešča o negativnih vplivih kurjenja lesa v pečeh in kaminih na zdravje,
- z občinskimi odloki in prostorskimi načrti omeji vgradnjo naprav na les v gospodinjstvih,
- opusti načrte za gradnjo sežigalnice v Ljubljani.
V okoljski organizaciji dodajajo, da ima MO Ljubljana za čistejši zrak precej pristojnosti, veliko pa mora storiti tudi država. Novo direktivo mora čim prej prenesti v slovenski pravni red in jo pravočasno izvajati, zajeziti nepravilno kurjenje lesa v neustreznih pečeh ter ne podeliti koncesije za gradnjo in obratovanje sežigalnice.














