Na izbiro oblike strehe in kritine vse bolj vplivajo vremenske razmere. Klasična slovenska streha je strma dvokapnica, ki je pokrita z opečno kritino. Vse bolj se uveljavljajo ravne strehe, sodobni materiali in kakovostna izvedba pa omogočajo, da so trajno tesne. So pa tudi cenejše od klasičnih.
Streha mora preprečiti zunanjim dejavnikom vplivanje na stavbo, njena izvedba pa je odvisna od tega, ali je pod njo podstrešno stanovanje ali zgolj neogrevano podstrešje. Na izbiro strehe vse bolj vplivajo tudi vse bolj ekstremne vremenske razmere. Poznavalci ocenjujejo, da je najboljša in najbolj varna zelena streha, ki ji ne škodujeta niti toča niti veter, pri čemer je lahko ravna ali pod naklonom.
Če se odločimo za klasično kritino, je povsod tam, kjer obstaja nevarnost toče, pod njo treba položiti tudi rezervno kritino. Če toča razbije zgornjo kritino, nam s tem voda ne teče v hišo. Proti toči pa so najbolj odporne železna streha ali deske na špirovcih.
Večina streh v Sloveniji je sicer še vedno tradicionalne oblike – gre za strme dvokapnice z negorljivimi kritinami, pod njimi pa so v zadnjem času namesto hladnih podstreh izdelani mansardni prostori. Na strmih strehah se pojavlja vedno več frčad in strešnih oken, zato je izvedba sodobnih streh zahtevnejša.
Izbira kritine je odvisna od klimatskih pogojev
Pri običajnih stanovanjskih stavbah s strmimi strehami se je v naših krajih skozi desetletja dokazala opečna kritina. So pa lahko strešne kritine tudi iz drugih materialov: betonskih strešnikov, pločevinastih in vlakno cementnih plošč, bitumna, umetnih mas, gume… Naravni materiali, kot so les, kamen ali slama se uporabljajo manj pogosto. Poleg opečne kritine se najpogosteje uporabljata bobrovec in zareznik, na Primorskem pa korci.
Nekoliko cenejša je betonska kritina, njena pričakovana doba trajanja pa znaša 30 let. Vse bolj prisotna je tudi kovinska kritina, njena doba trajanja je odvisna od uporabljenega materiala in od vrste zaščite in lahko traja od 15 do 40 let. Po besedah strokovnjakov so najcenejše vlakno cementne plošče, ki pa imajo pričakovano dobo trajanja 20 let. Enako dobo uporabe imajo tudi bitumenske skodle, ki so primerne za razgibane strehe, so pa zelo zahtevne za montažo.
Obliko strehe in izbiro kritine običajno določajo tudi vremenski pogoji. V krajih, kjer so pričakovane snežne padavine, so strehe bolj strme. V vetrovnih pokrajinah je težka streha, kot so na primer korci, primernejša od lahke, kot je kritina iz vlakno cementnih plošč ali kovine. Pri tem velja dodati, da teža kritine le minimalno vpliva na potrebno nosilnost ostrešja; največji vpliv na ostrešje imata veter in debelina snežne odeje. Kritina mora biti tudi usklajena z naklonom strehe.
Ravne strehe vse pogostejše
Pri večjih stavbah, zlasti trgovskih in poslovnih, pa so najprimernejše ravne strehe. Pri tem poznavalci pravijo, da sodobne ravne strehe, pri katerih je hidroizolacija vgrajena med dva sloja toplotne izolacije, lahko dosegajo enako trajnost kot druge stavbe, in sicer prek 60 let. So pa ravne strehe tudi pri stanovanjskih stavbah vse pogostejše, saj so današnji materiali zelo kakovostni in odporni, izvajalci ravnih streh pa primerno opremljeni s tehnologijo, znanjem in izkušnjami. So pa takšne strehe cenejše od klasičnih, saj naložba v ostrešje ni potrebna.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela 2020
