Različne vrste naravnih nesreč na objektih povzročijo različne posledice, ki so pri kakovostno zgrajenih objektih manjše.
Požari, potresi, plazovi, neurja in poplave lahko na objektih povzročijo veliko škodo, zato je objekte smiselno zavarovati, pri čemer največ finančne varnosti ponuja zavarovanje na novo vrednost. Če se odločimo za obnovo, je poškodbe treba sanirati čim prej. Pri močno poškodovanih objektih je včasih ekonomsko najbolj upravičena njihova rušitev.
Hitra intervencija pri požaru prepreči poškodbo objekta
Prvi se s posledicami po naravnih nesrečah soočajo gasilci. Poklicani so na pomoč v primerih požarov, potresov, neurij in poplav, v največ primerih pa je poškodovan tudi objekt.
Škoda na objektih se razlikuje glede na vrsto in jakost nesreče. »Pri požarih gre za poškodbe objektov, ki močno poškodujejo objekt iz vidika temperaturne obremenitve materialov. Prizadeta je statika objekta, posledično pa lahko pride do delnih ali celotne porušitve posameznih delov objekta,« pravijo v Gasilski zvezi Slovenije, a dodajajo, da je v največ primerih zaradi pravočasnega javljanja požara in hitrega posredovanja gasilcev v objektu poškodovana predvsem oprema, ne pa sam objekt.
Poškodbe pri potresih in plazovih podobne
Drugačne so poškodbe objektov pri potresih. »Tu prihaja do porušitev, razpok v gradbenih konstrukcijah, prekinitvah in uničenju komunalnih priključkov ter cestne in ostale infrastrukture,« pojasnjujejo. Zelo podobne poškodbe so tudi pri plazovih, le da so v teh primerih poškodbe objektov prisotne na geografsko manjšem območju.
»Vedno več pa imamo v zadnjem času interveniranja zaradi poplav, neurja in toče, ki poleg objektov povzročajo škodo tudi na kmetijskih površinah in zajemajo večja geografska območja,« pravijo. Pri teh dogodkih gre za mehanske poškodbe strešnih kritin in strešnih konstrukcij, pri poplavah pa pride še do poškodb objektov, ki terjajo čiščenje in sanacije tlakov, talnih in stenskih oblog ter izsuševanje sten (naravno ali s pomočjo tehničnih pripomočkov), ki lahko traja tudi do nekaj mesecev. Največ naravnih nesreč v zadnjem desetletju so beležili v letu 2018, največ požarov oziroma eksplozij pa 2012.
Premoženje je smiselno zavarovati na novo vrednost.
Celotna Slovenija leži na potresno nevarnem območju
»Potresi so v Sloveniji sicer pogosti, a ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude. Vseeno pa so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč,« pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO). »Tisti, ki povzročajo najhujšo škodo, nastajajo v globini med 5 in 15 kilometri,« dodajo. »Žariščna globina je pomemben dejavnik, ki zelo vpliva na velikost učinkov potresa – enako močan potres z globljim žariščem bo imel sorazmerno manjše učinke na površju,« pojasnjujejo.
V Sloveniji in večini drugih držav se opiramo predvsem na ocenjevanje potresne nevarnosti, ki je podlaga za potresno odporno gradnjo stavb, na osnovi podatkov o preteklih potresih in geoloških značilnosti ozemlja pa se pripravijo karte potresne nevarnosti. Sodeč po kartah je na potresno nevarnem območju celotna Slovenija, vendar so nekateri deli bolj potresno nevarni kot drugi. ARSO beleži, da pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo: območje zahodne Slovenije (potres leta 1998 v zgornjem Posočju je bil eden od dveh največjih v Sloveniji v 20. stoletju), območje Ljubljane in okolice (največji znani tu je bil leta 1895) ter območje Brežic (najmočnejši znani leta 1917). Zavedati pa se moramo, da nam karte lahko povedo le, kako močne potrese in kakšne učinke lahko na nekem območju pričakujemo, ne pa tega, kdaj bo do tako močnega potresa prišlo.
Pri požarih je lahko prizadeta statika objekta, posledično lahko pride do delnih ali celotne porušitve posameznih delov objekta.
Objekte lahko utrdimo na več načinov
V članku Tehnične informacije o pomembnejših posegih za rekonstrukcijo v potresu poškodovanih zidanih objektov, objavljenem na spletni strani Tehnološkega centra gradbenega inštituta ZRMK, avtorji opozarjajo, da se rekonstrukcija v potresu poškodovanih objektov izvaja le na takšnih objektih, ki so še primerni zanjo in jih je mogoče z ekonomsko sprejemljivimi stroški utrditi. »Za izdelavo projekta je treba predhodno ugotoviti stanje nosilnih elementov, sestavo zidovja, stopnjo in obseg poškodb ter njihov vpliv na nosilnost in varnost tako posameznega elementa kot celotnega objekta,« dodajajo avtorji.
S kakšnimi posegi torej lahko utrdimo v potresu poškodovane objekte? Nosilne zidove lahko povežemo z jeklenimi vezmi, da se medsebojno ne razmikajo. Dobro protipotresno povezavo nosilnih zidov pri objektih z lesenimi tramovnimi stropnimi konstrukcijami lahko dosežemo z uporabo armiranobetonskega estriha (tanke ojačilne plošče na tramovih), zidove lahko utrdimo z injektiranjem s cementno injekcijsko maso. Predvsem pri stavbah, zidanih z opeko, kjer injektiranje ni tako uspešno kot pri kamnitih, pa se nosilno zidovje lahko ojača tudi z oblogami iz armiranega cementnega ometa.
Če nič od tega ni primerno, se lahko na novo pozida zidove, bodisi v celoti, ali pa se prezida oziroma ojači le poškodovan vogal stavbe, a ker so tovrstni posegi lahko dokaj dragi. Avtorji članka predlagajo, da jih uporabimo le, kadar smatramo, da so ekonomsko upravičeni. V določenih primerih je smiselna tudi ojačitev temeljev.
Zidove hitreje izsušimo umetno, zatem se je smiselno izogibati lesu
Tudi po poplavah sanacija poškodovanih objektov ni nič manj zahtevna. Na Centru za materiale in konstrukcije Gradbenega inštituta ZRMK priporočajo, da je treba še pred čiščenjem izdelati prvo fotodokumentacijo, ki bo koristna za kasnejše uveljavljanje škode. Vodo je treba izčrpati, nato pa začeti z grobim čiščenjem, kar zajema odstranjevanje naplavin, vsega pohištva in dotrajanih tlakov iz prizadetih prostorov. Zatem je treba določiti način sušenja in oceniti smiselnost ohranjanja posameznih dotrajanih in že prej neustrezno zasnovanih elementov stavbe. »Pri stavbah, ki so bile že večkrat poplavljene, je smiselno oceniti tudi trdnost materialov v nosilnem zidovju in stropnih konstrukcijah,« svetujejo.
Rekonstrukcija v potresu poškodovanih objektov se izvaja le na takšnih objektih, ki so še primerni zanjo in jih je mogoče z ekonomsko sprejemljivimi stroški utrditi.
Nato pride na vrsto sušenje, a se moramo zavedati, da je naravno sušenje, ko notranjost intenzivno ogrevamo ter večkrat dnevno po pet ali deset minut zračimo s prepihom, dokaj počasno. »Masivno grajeni zid debeline od 30 do 40 cm se do še sprejemljive stopnje navlaženosti suši vsaj od štiri do šest mesecev,« trdijo in dodajajo, da zidove in tlake precej hitreje izsušimo umetno, torej z razvlaževalniki zraka. »Vodo iz sloja talne toplotne izolacije, katere izsuševanje močno ovira polietilenska folija, vgrajena pod talnim estrihom, pa se najhitreje odvaja strojno z vpihovanjem in nato razvlaževanjem zraka,« pojasnijo.
S takim prisilnim sušenjem se po njihovih izkušnjah nosilno zidovje do še zadostne navlaženosti za pristop k izvedbi sanacijskih del izsuši v 10 ali 14 dnevih. Stroški sušenja zgradbe s 100 kvadratnimi metri površine tako po njihovih ocenah znašajo od 1.500 do 2.200 evrov.
Opozarjajo tudi, da je ob sanaciji smiselno upoštevati lego objekta – če ta leži na bolj ogroženem območju, kjer se pričakuje ponovno zalitje, je treba sanacijo načrtovati tako, da bodo naslednja zalitja povzročila čim manj škode. Pomagajo tudi drugi preventivni ukrepi, kot so denimo izgradnja nasipov ali armiranih betonskih ograjnih zidov, pametno pa je, da za omete in konstrukcije tlakov uporabimo čim manj vodovpojne materiale. Hkrati je smiselno uporabljati čim manj lesa, ki je bolj občutljiv na zalitja.
Objekt lahko zavarujemo na novo ali dejansko vrednost
Kako je smiselno zavarovati stavbe, smo preverili pri nekaterih slovenskih zavarovalnicah. V Zavarovalnici Triglav poleg požarno varne gradnje svetujejo tudi sklenitev potresnega zavarovanja, prav zato, ker Slovenija leži na potresno nevarnem območju. Menijo, da je pri vsakem zavarovanju treba dobro premisliti, kaj želimo zavarovati, kakšne so nevarnosti, ki se lahko zgodijo, in kakšno škodo lahko povzročijo. »Ni pomembno le, da je nekaj zavarovano. Pomembno je tudi, kako je zavarovano: za ustrezne nevarnosti, z ustreznimi kritji, na ustrezne zavarovalne vsote, za ustrezen prostor in zavarovalno dobo,« trdijo in dodajo, da je še posebej pomemben premislek, ali dom zavarovati na novo ali dejansko vrednost.
Zavarovanje na novo vrednost pomeni, da vam zavarovalnica ob zavarovalnem primeru povrne škodo, pri kateri je upoštevana vrednost novih oziroma primerljivih stvari, kot so vaše prizadete stvari, pri zavarovanju na dejansko vrednost pa se upošteva amortizacija. »Dobro je tudi, da se zavarovanec temeljito pogovori s svojim zavarovalnim zastopnikom, poda točne in izčrpne podatke ter se natančno seznani z zavarovalnimi pogoji, četudi le podaljšuje pogodbo, saj se je lahko v tem času kaj spremenilo pri njegovi nepremičnini (obnova, dozidava, premičnine večje vrednosti),« opominjajo.
Vedno več ekstremnih vremenskih pojavov
V Zavarovalnici Sava pa pravijo, da v zadnjem času opažajo porast dimniških požarov, ki običajno povzročijo veliko gmotno škodo. »Veliko je tudi požarov zaradi napak na električni instalaciji in kuhinjskih požarov, ki so običajno prej prepoznani in so zato nekoliko manjši,« pojasnjujejo. Prav tako narašča število poškodovanih objektov, ki so posledica ekstremnih vremenskih pojavov. »Neurja s točo in viharjem povzročajo poškodbe na kritinah, fasadah in roletah, ki stanejo nekaj tisoč evrov. Obilne padavine pa povzročajo poplave tudi na področjih, ki do zdaj niso bila poplavno ogrožena,« opažajo.
Pri poplavah je treba še pred čiščenjem izdelati prvo fotodokumentacijo, ki bo koristna za kasnejše uveljavljanje škode.
Vsi objekti, ki jih zavarujejo, imajo vključene nevarnosti požara, toče in viharja. Dodatno se lahko zavarujejo proti nevarnostim potresa, plazov in poplave. »Če so objekti zavarovani na novo vrednost, kar v večini tudi so, povrnitev nastale škode v celoti ni vprašljiva. Omejitev pri potresu je obvezna odbitna franšiza, pri plazu in poplavi pa je običajno zavarovanje sklenjeno na prvi riziko, torej do določene višine, zato je pomembno, da zavarovanci ustrezno izberejo kritje, ki ga želijo,« opozarjajo. Za celovito obnovo objekta ima Zavarovalnica Sava vzpostavljeno široko mrežo obrtnikov, ki lahko obnovo tudi izvedejo, če je to mogoče in si zavarovanec to želi.
Zavarovalnice ponujajo pakete nevarnosti
V zavarovalnici
Generali pa najprej opozorijo, da je predvsem pri potresih škoda v prvi vrsti odvisna od načina gradnje. »Slabše grajeni objekti se zaradi tresenja tal lahko porušijo v celoti, bolje grajeni objekti pa običajno utrpijo manjše poškodbe,« pravijo in pojasnijo, da je večina škod, ki jih zavarovalnice obravnavajo, pravzaprav obravnavanih kot delna škoda, kjer se sanacije izvajajo s popravilom. »Se pa vsakih nekaj let zgodi tudi kaka velika škoda, kjer popravilo ni več mogoče,« dodajo.
Tudi v zavarovalnici Generali trdijo, da največjo zaščito premoženja lastniku zgradbe nudi pravilno sklenjena zavarovalna polica. »Večina zavarovalnic ima nekatere nevarnosti že zajete v pakete nevarnosti (npr. paket osnovne požarne nevarnosti), kjer so običajno vključene naslednje nevarnosti: požar, strela, eksplozija, vihar, toča, udarec motornega vozila, padec zračnega plovila, manifestacije in demonstracije. S posebnim dogovorom in dodatno premijo je mogoče zavarovati dodatne nevarnosti poplave, izliva vode, zemeljskega plazu, snežnega plazu in potresa.
Seveda pa zavarovalnice ponujajo zelo različne pakete zavarovanj in velikokrat so lahko nekatere dodatne nevarnosti že samodejno vključene v zavarovalni paket,« pravijo. Poleg cene zavarovanja je torej obvezno tudi, da preverimo, v katere so zavarovane nevarnosti in na kakšen način zavarovanja se konkretna zavarovalna ponudba nanaša.
