Novi evropski Bauhaus (NEB) je pobuda Evropske komisije, kateri se je pridružila tudi Slovenija. Gre za idejo, ki združuje trajnost, estetiko in vključevanje ter spodbuja ustvarjanje lepših in hkrati vzdržnejših življenjskih pogojev in načinov življenja. Ena od organizacij, ki od lanskega leta delujejo v skupnosti NEB je tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), kjer si s svojim znanjem in raziskovalno opremo prizadevajo pripomoči k reševanju izzivov celovite prenove v skladu z vrednotami skupnosti, katere vključuje tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije za obdobje 2025-2034.
Prvi od mnogih posvetov na temo celovite prenove
14. maja je ZAG gostil prvo konferenco Novi evropski Bauhaus – Celovita prenova, ki jo je pripravil v sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije. Srečanje predstavlja prvega iz niza posvetov na temo celovite prenove, združevalo pa je več vidikov izbrane tematike. Predstavljeni so bili nekateri primeri dobrih praks in nove tehnologije, kot tudi projekti in možnosti pridobivanja sredstev na razpisih NEB. Ob tej priložnosti so na Zavodu za gradbeništvo otvorili tudi razstavo s hologramom, ki predstavlja izgubljeno stavbno dediščino in je nastala v sodelovanju z Muzejem Laško, STIK Laško ter TIC Slovenske Konjice.
Do prenov kulturne dediščine je treba pristopati celostno
Srečanje je bilo zaključeno s sklepom, da ima Slovenija vsa potrebna znanja in potenciale za vključevanje v izvajanje programa NEB. Prav tako so ugotovili, da je slovenska ohranjena kulturna dediščina lahko zgled sledenju vrednotam NEB tudi na čezmejni ravni.
Kot so še zapisali v ZAG, pa je za nadaljnje uživanje v lepoti tradicionalne podobe naših krajev potreben celosten pristop h gradnji: »Samo s kakovostno celovito prenovo zgodovinskih jeder in reurbanizacijo predmestij, ki bo v skladu z načeli trajnostnega razvoja, krožnega gospodarjenja in kritičnega regionalizma, lahko zagotovimo trajen razvoj sodobne civilizacije, ki bo uglašen z naravo in s tradicijo tudi za naprej.«
