Brez izvedbe dolgoročnih infrastrukturnih projektov bo gradbeništvo in z njim pomemben del gospodarstva v Sloveniji še dolgo životarilo.
Na GZS-Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala ugotavljajo, da je zaradi epidemije koronavirusa delo na gradbenih projektih upočasnjeno in nemalokrat celo ohromljeno. Večji projekti se sicer še izvajajo, manjši že manj. Drugače pa je z novimi projekti, kjer pa se nam že odpira nova luknja.
Javni razpisi občin se ustavljajo
Kljub obetavnim izjavam in naklonjenosti nekaterih ministrov za pospešitev gradenj za uspešnejši izhod iz krize, za intenzivno pripravo potrebne gradbene dokumentacije novih gradenj, prizadevanjem za poenostavitve postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj, se pri javnih razpisih občin za nove gradbene projekte stvari že ustavljajo. Podjetja poročajo, da so razpisi, predvsem pa sklenitve novih gradbenih pogodb za gradnje vodovodov, malih čistilnih naprav in kolesarskih stez že praktično ustavljeni. »To so projekti, za katere imamo dodeljena evropska sredstva, določene izvedbene roke in treba bi jih bilo čimprej začeti izvajati,« meni mag. Jože Renar, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala.
Izpad dolgoročnih infrastrukturnih projektov je lahko za gradbenike usoden
Drugi, precej večji, izziv, ki ga je s seboj prinesel koronavirus, pa je, da še vedno nimamo jasno začrtanih dolgoročnih infrastrukturnih projektov kot tudi ne način njihovega izvajanja. »Od tega pa ne bo odvisen le razvoj slovenskega gradbeništva, ampak tudi razvoj celotnega slovenskega gospodarstva. Če teh projektov ne bomo začeli kmalu graditi, se nam bo ponovil scenarij iz prejšnje krize, ko smo uspeli uničiti velik del slovenskega gradbeništva ter delovnih mest tako v gradbeništvu kot tudi v spremljevalnih industrijah in s tem povečati naš zaostanek za povprečjem BDP-ja v EU 28 za skoraj 10 %. Država bi morala sedaj za uspešnejši izhod iz krize vključiti tudi nov zavezujoč sveženj ukrepov za izvedbo dolgoročnih investicij. Dejstvo je, da so se vse gospodarske krize reševale z infrastrukturnimi projekti, saj gre za najmanj tvegane razvojne investicije, ki vse povrnejo vložena sredstva. Gradbeništvo, ki v Sloveniji zaposluje skupaj z načrtovalci preko 75.000 ljudi, je lahko generator gospodarske rasti, vendar brez protikriznih in stabilnih državnih investicij te naloge ne bo zmoglo opraviti,« je izpostavil Jože Renar.
Pristojna ministrstva predloge Zbornice pozdravljajo
GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenih materialov se je s temi izzivi že obrnila na Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za gospodarstvo, kjer so predloge in rešitve Zbornice pozdravili. Tako kot minister za infrastrukturo se tudi oni strinjajo, da je treba investicije vzpodbuditi in odpraviti vse ovire, ki onemogočajo učinkovito pridobivanje vseh vrst okoljskih, gradbenih in drugih dovoljenj ter umeščanja objektov v prostor, saj so naši postopki v primerjavi z razvitimi okolji preveč birokratski in počasni. »Odzivi ključnih ministrstev Vlade so torej pozitivni. Treba je biti pozoren, da se bodo stvari nadaljevale. Želimo si, da bi bile vse dane obljube realizirane,« je še strnil direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov.
