Ustrezno izbrana okna, vrata, senčila in streha zagotavljajo kakovostno bivanje v objektu in nižje stroške vzdrževanja. Da bi dosegli standard skoraj nič-energijske gradnje, mora toplotna prehodnost oken, vrat in fiksnih zasteklitev znašati največ Uw = 0,90 W/m2K. »To v praksi pomeni troslojno zasteklitev oken z energijsko učinkovitim distančnikom s ψ

Sistemi za pridobivanje elektrike in toplote s pomočjo sončne energije, ki so na strehah, omogočajo bistveno večje izkoristke kot na fasadah, zato je treba takšno naložbo temeljito pretehtati. »Fasade so lahko namenjene tudi pridobivanju električne in toplotne energije, a je ponudnikov takšnih sistemov v Sloveniji malo,« pravijo poznavalci. Zakaj takšne

Toplotni ovoj stavbe mora biti v celoti sklenjen, v prostor ne sme spuščati mraza, vročine in vode, obenem pa mora tudi dihati. Po definiciji ima skoraj nič-energijska stavba zelo visoko energetsko in energijsko učinkovitost oziroma potrebuje zelo majhno količino energije za svoje delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki

V okviru evropskega projekta CoNZEBs, v katerem je sodelovala tudi Slovenija, so določili več ukrepov, s pomočjo katerih lahko začetne stroške načrtovanja in gradnje skoraj nič-energijske večstanovanjske stavbe znižamo do 10 odstotkov. Kljub temu da je stroškovna učinkovitost skoraj nič-energijske stavbe (sNES) v celotni življenjski dobi zelo visoka, pa analize,

Slovenija je v zadnjih letih sprejela še odločnejše zaveze za prehod na trajnostno gradnjo stavb, za razogljičenje stavbnega sklada in za gospodarno ravnanje z viri in energijo v stavbah. »A časa za prenos tehnološko inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visokoenergetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte