OECD je 16. junija predstavil novo ekonomsko oceno Slovenije, v kateri poleg trenutnega stanja izpostavlja predvsem vprašanje, kako ohraniti gospodarsko rast v času staranja prebivalstva, pomanjkanja delovne sile in vse večje mednarodne negotovosti.
Po najnovejših ocenah OECD naj bi slovenski bruto domači proizvod letos zrasel za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa za 2,2 odstotka.
Glavni motor rasti ostaja domače povpraševanje, pri čemer pomembno vlogo igrajo rast plač, državne investicije in sredstva Evropske unije.
Toda organizacija hkrati opozarja, da bodo višje cene energije, geopolitične napetosti in šibkejše povpraševanje v nekaterih evropskih državah vplivali na gospodarsko okolje tudi v prihodnjih letih.
Glavni problem: produktivnost
Med najpomembnejšimi ugotovitvami poročila je opozorilo, da slovensko gospodarstvo že dlje časa raste predvsem zaradi visoke zaposlenosti in pomanjkanja delovne sile, precej manj pa zaradi rasti produktivnosti.
Po ocenah OECD je produktivnost eno ključnih področij, kjer Slovenija zaostaja za najuspešnejšimi članicami organizacije. Ob staranju prebivalstva in zmanjševanju števila delovno aktivnih prebivalcev bo zato vse težje ohranjati sedanjo gospodarsko dinamiko brez večjih izboljšav učinkovitosti in inovativnosti podjetij.
OECD med priporočili posebej izpostavlja potrebo po več investicijah in hitrejšem izvajanju projektov.
Po mnenju organizacije bi lahko Slovenija izboljšala pogoje za naložbe z enostavnejšimi postopki pridobivanja dovoljenj, boljšim dostopom podjetij do financiranja in razvojem kapitalskega trga. Trenutno velik del investicij še vedno predstavlja predvsem stanovanjska gradnja, medtem ko bi država potrebovala več vlaganj v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo.
Pomanjkanje delovne sile postaja razvojna ovira
Podjetja že več let opozarjajo na težave pri iskanju delavcev. OECD ocenjuje, da bo demografski razvoj ta izziv v prihodnjih desetletjih še povečal.
Med predlaganimi ukrepi so večja vključenost starejših na trg dela, lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja ter zmanjšanje nekaterih davčnih in socialnih ovir za zaposlovanje. Posebej izpostavljena je večja vključitev žensk in drugih skupin, ki so danes na trgu dela manj aktivne.
