GII, ki ga je objavila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization – WIPO) velja za vodilno referenco pri merjenju inovativnosti na mednarodni ravni, saj upošteva kar 79 različnih kazalnikov. Po njem se Slovenija uvršča na 35. mesto, kar pomeni, da je od lani zdrsnila za eno stopničko, med 39 evropskimi državami pa se nahaja na 22. mestu. Vodilno mesto na lestvici GII, tako kot že leta zapored, ohranja Švica.
Najvišji je napredek v infrastrukturi
Slovenija je bila letos najbolje ocenjena na področju infrastrukture, kjer se je z lanskega 26. povzpela na 20. mesto, dobre rezultate pa je ohranila tudi na področju človeškega kapitala in raziskav, kjer se je s prav tako 26. izboljšala za dve mesti. Kar se tiče znanja in tehnoloških dosežkov ostaja na 27. mestu, pri vseh omenjenih področjih pa se uvršča višje od povprečja med evropskimi državami ter državami z visokim standardom. Po drugi strani pa je bila najslabše ocenjena na področjih domačega trga, ustvarjalnih dosežkov in institucij.
Letos zabeležili rekordno število inovacij
Pomenu inovacij so se posvetili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so 16. septembra v okviru Dneva inovativnosti podelili nagrade za najbolj prepoznavne dosežke. Kot so sporočili z GZS, so regijske gospodarske zbornice letos prejele 245 inovacijskih predlogov – kar je največ doslej – pri njih pa je sodelovalo preko 1300 inovatorjev, od katerih se je 53 najboljših potegovalo na nacionalni ravni. Na dogodku, ki je bil že 23. po vrsti, je bilo podeljenih 10 zlatih, 27 srebrnih in 15 bronastih priznanj za inovacije. Poleg klasičnih so podelili tudi posebno priznanje za inovacijski izziv ter priznanje za prebojno invencijo.
Kot je ob podelitvi izjavil predsednik GZS Tibor Šimonka, je rekordno število prejetih predlogov dokaz, da inovativnost »postaja temeljna vrednota slovenskega gospodarstva in družbe kot celote. Je najpomembnejši dejavnik uspeha in konkurenčnosti.« Obenem pa je opozoril tudi na upadanje slovenske inovativnosti na svetovni ravni ter na nujo po večjem sodelovanju in načrtnem vlaganju v razvoj.
