Koncept se je začel razvijati v začetku 21. stoletja, prva komercialna elektrarna pa je bila zgrajena leta 2008 v Kaliforniji.
Napredek v tehnologiji in materialih je v zadnjih letih povečal njihov potencial, zaradi česar v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) verjamejo, da bodo imele pomembno vlogo pri zelenem prehodu.
Prednosti in izzivi umeščanja
Med glavnimi prednostmi plavajočih sončnih elektrarn so:
- večja učinkovitost sončnih celic (do 15 %) zaradi naravnega hlajenja vode,
- zmanjšanje izhlapevanja vode,
- zniževanje poletnih temperatur na vodni površini,
- ustvarjanje skrivališč za vodne živali.
Kljub temu obstajajo tudi izzivi – senca pod konstrukcijami lahko zavira razvoj alg in povzroči pomanjkanje kisika v vodi. Zato je umeščanje teh elektrarn potrebno izvajati premišljeno, da se ohrani naravno ravnovesje vodnih ekosistemov.
Svetovne in evropske zmogljivosti
Plavajoče sončne elektrarne so najpogosteje nameščene v Aziji, predvsem na Kitajskem, kjer ima največji objekt zmogljivost enega gigavata. V Evropi izstopa francoska Ilots Blandin z močjo 74 MW, medtem ko je nizozemska Sellingen pogosto v središču raziskav vplivov takšnih elektrarn na vodne ekosisteme.
Ambiciozni načrti v Sloveniji
Slovenija se pripravlja na projekt, ki bi presegel vse dosedanje evropske zmogljivosti. Na Družmirskem jezeru HSE načrtuje plavajočo sončno elektrarno z močjo 140 MW, kar bi zadoščalo za letno porabo približno 35.000 gospodinjstev. Začetek obratovanja je predviden v letu 2027.
