Nov primer suma zanemarjanja živali prihaja le teden dni po odkritju najmanj 12 poginulih govedi na kmetiji v Zgornji Voličini pri Lenartu, kjer so živali po prvih ocenah poginile zaradi neprimerne oskrbe s hrano in vodo.
Zato se zastavlja vprašanje, kako hitro pristojne službe ukrepajo ob opozorilih in ali so nadzorni ukrepi dovolj učinkoviti.
Nov sum zanemarjanja govedi pri Grosupljem
Na kmetiji v Veliki Račni pri Grosupljem veterinarska inšpekcija obravnava sum neustreznega ravnanja z govedom. Po navedbah, predstavljenih 9. novembra v oddaji Tednik na TV Slovenija, so pri nadzoru ugotovili več nepravilnosti, med pregledom pa našli tudi poginulo žival. Vaščani naj bi že dlje časa opozarjali na domnevno zanemarjanje; eden je povedal, da se živali ponoči oglašajo, ker so lačne.
Po navedbah društva AETP, ki je povzelo ugotovitve oddaje, je inšpekcija potrdila nepravilnosti glede higiene, bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja živali. Truplo poginule živali so poslali na forenzično preiskavo, s katero bodo ugotavljali morebitne znake mučenja. Lastnica kmetije očitke zavrača, postopek pa še poteka.
Vsak primer je opozorilo in priložnost za razmislek
Vsak tak primer je razlog za zaskrbljenost in priložnost za razmislek o preprečevanju trpljenja živali.
V Zvezi za živali opozarjajo, da gre včasih za posameznega skrbnika, kjer so ključni učinkovito ukrepanje, sankcije in preprečevanje ponavljanja kršitev.
Dodajo, da spet drugič je problem sam sistem reje – nedavni posnetki izpostavljajo problem baterijske reje, kjer kokoši v kletkah nimajo možnosti za gibanje, raziskovanje okolja in druga naravna vedenja. Zato mora zakonodaja obravnavati tudi sistemske vzroke za trpljenje živali.
Predlog novele zakona slabi lani sprejete ukrepe
Prav v tem času je pred nami predlog novele Zakona o zaščiti živali, ki nekatere lani sprejete ukrepe slabi ali odlaga. Ministrstvo je v javni obravnavi prejelo skoraj 700 komentarjev.
Med najbolj problematičnimi spremembami na Zvezi za živali izpostavljajo:
- Oslabitev obveznega označevanja in registracije lastniških mačk. Zavetišča vsako leto sprejmejo več kot 10.000 zapuščenih mačk; mikročipiranje je eden od temeljev odgovornega skrbništva in eno redkih dolgoročnih sistematičnih rešitev.
- Podaljšanje reje kokoši v kletkah do leta 2035. Slovenija se je že zavezala k opustitvi baterijske reje do leta 2029; podaljšanje za dodatnih šest let pomeni podaljševanje nepotrebnega trpljenja živali.
Zaščita živali ne sme biti odvisna od političnih prioritet
V Zvezi za živali poudarjajo, da zakonodaja ne sme biti odvisna od trenutnih političnih prioritet ali ekonomskih interesov. Izvedbene težave je treba reševati ciljno, ne z vračanjem k nižjim standardom. Zato pozivajo Vlado, Ministrstvo za kmetijstvo ter poslanke in poslance, naj ohranijo standarde zaščite živali, sprejete z lansko novelo zakona. Zaščita živali mora napredovati, ne nazadovati.
