Avtor UR | Foto: stock.adobe.com• 9:02 dop• AKTUALNO

Temna stran planeta: 10 držav, ki poskušajo spreminjati vreme

Dež na ukaz, manj toče, več snega in celo poskusi preprečevanja padavin. Kar zveni kot znanstvena fantastika, je v številnih državah že desetletja del uradnih programov.

Toda do kakšne mere je vreme človek v resnici sposoben nadzorovati – in kakšne posledice imajo lahko takšni posegi?

Spreminjanje vremena ni teorija zarote. Gre za dokumentirane dejavnosti, pri katerih države, raziskovalne ustanove ali zasebni izvajalci poskušajo vplivati na nastajanje padavin, razvoj toče ali razprševanje megle.

Najbolj razširjena metoda spreminjanja vremena je sejanje oblakov, pri katerem v primerne oblake vnašajo delce, denimo srebrov jodid ali higroskopske soli. Ti lahko vplivajo na nastajanje ledenih kristalov oziroma rast vodnih kapljic.

Koliko držav dejansko spreminja vreme?

Raziskovalci Mark Skidmore, Kensuke Molnar-Tanaka in Pei-Jyun Lu so v znanstvenem pregledu Weather Modification Programs Across the Globe, objavljenem 1. septembra 2026 v zbirki Oxford Research Encyclopedia of Natural Hazard Science, dokumentirali 47 držav, ki so v obdobju 2020–2025 izvajale dejavnosti spreminjanja vremena, in dodatnih 24 držav s starejšimi programi oziroma poskusi.

Ameriški Government Accountability Office (GAO) je v ločenem poročilu iz leta 2025 objavil poimenski pregled 39 držav, za katere je našel poročila o dejavnostih sejanja oblakov med letoma 2020 in 2024. Pregled vključuje tudi namen posegov, uporabljene snovi in načine njihovega razprševanja.

Uradni seznam držav – GAO, priloga IV, strani 32–34]

Mi pa predstavljamo nekatere bolj znane primere.

1. Kitajska – največji posegi v vreme na svetu

Kitajska ima enega najobsežnejših državnih programov spreminjanja vremena. Z letali, raketami in zemeljskimi generatorji poskuša povečati količino padavin, zmanjševati škodo zaradi toče in izboljševati razmere ob suši.

Posegi so povezani tudi z varstvom kmetijskih površin, obnovo ekosistemov in preprečevanjem gozdnih požarov.

Kitajske oblasti so že večkrat javno napovedale širitev zmogljivosti za umetno spodbujanje padavin. Zaradi velikosti programa pa se zastavljajo vprašanja o učinkovitosti posegov in njihovih morebitnih vplivih zunaj ciljnih območij.

2. Združeni arabski emirati – dež za puščavsko državo

stock.adobe.com

V Združenih arabskih emiratih je povečevanje količine padavin del državnih raziskovalnih prizadevanj za izboljšanje vodne varnosti.

Nacionalni meteorološki center izvaja operacije sejanja oblakov, pri katerih letala v ustrezne oblake vnašajo posebne delce soli.

Država financira tudi razvoj novih tehnologij, med drugim raziskave električnega naboja in drugih načinov vplivanja na nastajanje kapljic.

Program je pogosto predmet senzacionalističnih trditev, zlasti ob velikih poplavah.

3. Tajska – kraljevi projekt umetnega dežja

Tajska ima enega najstarejših organiziranih programov spodbujanja padavin. Program Royal Rainmaking je nastal na pobudo kralja Bhumibola Adulyadeja in je namenjen predvsem zmanjševanju posledic suše ter zagotavljanju vode za kmetijstvo.

Posebna letala v ustreznih vremenskih razmerah izvajajo sejanje oblakov, pristojne službe pa operacije prilagajajo potrebam posameznih regij.

Umetno spodbujanje padavin je tako postalo del državnega upravljanja vodnih virov, čeprav njegova uspešnost ostaja odvisna od naravnih razmer.

4. Savdska Arabija – več padavin za sušno kraljevino

Savdska Arabija izvaja nacionalni program sejanja oblakov, s katerim želi povečati količino padavin in dolgoročno prispevati k zmanjševanju pomanjkanja vode.

Operacije vključujejo letala, ki v primerne oblake vnašajo snovi za spodbujanje nastajanja padavin.

Program je povezan tudi z državnimi cilji ozelenjevanja in zmanjševanja degradacije zemljišč.

5. ZDA – umetni sneg za oskrbo z vodo

stock.adobe.com

V Združenih državah Amerike sejanje oblakov izvajajo že od štiridesetih let prejšnjega stoletja.

Programi so posebej razširjeni v zahodnih zveznih državah, kjer snežna odeja v gorah predstavlja pomemben vir vode za mesta, kmetijstvo in hidroelektrarne.

6. Indija – umetni dež tudi proti onesnaženemu zraku

Indija že desetletja preizkuša sejanje oblakov za povečevanje padavin na območjih, ki jih prizadene suša.

V zadnjih letih so se pojavili tudi predlogi, da bi z umetno spodbujenim dežjem zmanjšali onesnaženost zraka v New Delhiju, kjer so koncentracije drobnih delcev pogosto izjemno visoke.

7. Indonezija – spreminjanje padavin ob požarih in poplavah

Indonezija uporablja tehnologije spreminjanja vremena v povezavi s sušo, gozdnimi in šotnimi požari ter obilnimi padavinami.

Med sušnimi obdobji poskušajo s sejanjem oblakov povečati padavine nad območji, kjer primanjkuje vode oziroma obstaja nevarnost požarov.

Ob napovedanih obilnih padavinah pa so izvajali tudi operacije, namenjene vplivanju na razporeditev dežja, da bi zmanjšali tveganje poplav na najbolj izpostavljenih območjih.

8. Malezija – dež proti dimu

stock.adobe.com

Malezija je sejanje oblakov uporabljala predvsem v sušnih obdobjih in ob izraziti onesnaženosti zraka.

Eden od razlogov so čezmejni oblaki dima zaradi požarov v jugovzhodni Aziji, ki lahko močno poslabšajo kakovost zraka in ogrozijo zdravje prebivalstva.

Z letali poskušajo spodbuditi padavine, ki bi pomagale zmanjšati koncentracije delcev v ozračju.

9. Rusija – poskusi preprečevanja dežja

Rusija ima dolgo zgodovino spreminjanja vremena, ki sega še v obdobje Sovjetske zveze. Med najbolj znanimi so operacije, namenjene zmanjševanju padavin nad določenimi območji ob pomembnih javnih dogodkih.

Z letali so v oblake vnašali snovi, ki naj bi spodbudile nastanek padavin, še preden bi oblačni sistemi dosegli ciljno območje.

Ruski programi vključujejo tudi poskuse zmanjševanja škode zaradi toče in spodbujanja padavin ob požarih.

10. Avstralija – več snega za hidroelektrarne

Avstralija je izvajala programe sejanja oblakov v goratih območjih, predvsem zaradi povečevanja snežnih padavin.

Eden najbolj znanih je program v Snowy Mountains, kjer so s srebrovim jodidom poskušali povečati količino snega in s tem zaloge vode, pomembne tudi za proizvodnjo električne energije.

Program je bil predmet znanstvenega spremljanja in okoljskih presoj. Njegovo izvajanje se je zaključilo leta 2023.

Ali lahko ena država drugi »ukrade« dež?

To je eno najobčutljivejših vprašanj spreminjanja vremena.

Če poseg poveča količino padavin na enem območju, ali bi te padavine sicer nastale drugje?

Za splošno trditev, da sejanje oblakov sosednjim državam odvzema dež, ni dovolj zanesljivih znanstvenih dokazov.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) opozarja, da so morebitni vplivi zunaj ciljnih območij in druge nenamerne posledice še vedno premalo raziskani.

Prav tako ni znanstvene podlage za trditve, da lahko s sodobnimi tehnologijami ustvarjamo velike vremenske sisteme, spreminjamo smer vetrov ali odpravljamo orkane in druge ekstremne pojave.

stock.adobe.com

Kaj pa vplivi na okolje?

Pri sejanju oblakov se pogosto uporablja srebrov jodid. Po oceni WMO dosedanje raziskave pri količinah, uporabljenih v običajnih programih, niso pokazale pomembnih škodljivih vplivov na zdravje ljudi ali okolje.

Vendar organizacija opozarja, da je treba ob uporabi večjih količin ali novih snovi posebej oceniti morebitna tveganja.

Odprta ostajajo tudi vprašanja:

  • dolgoročnih ekoloških vplivov,
  • pravične porazdelitve vodnih virov in
  • odgovornosti za morebitne čezmejne posledice.

Preberite tudi: Temna stran planeta: 10 luksuznih dobrot, za katerimi se skriva trpljenje živali

(Visited 32 times, 32 visits today)
↑
Close