Takšna količina hrane pomeni približno dva nepojedena obroka na gospodinjstvo oziroma skoraj en obrok na osebo na mesec. “V denarnici se to pozna kot izguba do pet evrov tedensko. Če seštejemo vsa gospodinjstva v Sloveniji, so številke še bolj zgovorne: vsako leto konča v smeteh na tisoče ton hrane in več deset milijonov evrov,” poročajo.
Za merjenje sta bili uporabljeni dve metodi: sortirna analiza bioloških odpadkov (BIOO) in vodenje kuhinjskega dnevnika odpadne hrane. Da bi upoštevali sezonske vplive na nastajanje odpadne hrane, je ministrstvo raziskavi izvedlo v jesensko–zimskem in spomladansko–poletnem obdobju.
Največ odpadne hrane predstavljata zelenjava in sadje
Rezultati sortirne analize BIOO, preračunani na letni ravni, so pokazali, da odpadna hrana predstavlja 24 odstotkov bioloških odpadkov. V celotni strukturi odpadne hrane, zbrane med BIOO, je užitni del predstavljal 22,5 odstotka, neužitni del 76 odstotkov, zapakirane, neuporabljene ali delno uporabljene hrane je bilo 1,4 odstotka.
Rezultati vodenja kuhinjskega dnevnika pa so pokazali, da gospodinjstva v povprečju povzročijo 2,177 kilogramov odpadne hrane na gospodinjstvo na teden oziroma 0,652 kilogramov na posameznega člana. Nekaj več kot tri petine odpadne hrane (61,2 odstotka) je bilo neužitne, skoraj dve petini (38,8 odstotka) pa užitne. Med živili, ki so končala v smeteh, je bilo največ zelenjave (31,9 odstotka), sadja (22 odstotkov), mesa in mesnih izdelkov (8,1 odstotka) ter kruha in pekovskih izdelkov (8 odstotkov). Gospodinjstva več kot polovico nastale odpadne hrane (51,9 odstotka) prepustijo javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, preostalo pa obdelajo zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, kot na primer v hišnem kompostniku, z odvajanjem v kanalizacijsko omrežje ali kot krmo za živali (48,1 odstotka).
Tovrstne raziskave pomembna dopolnitev obveznemu poročanju
Izvedene raziskave so pomemben dodatni podatkovni vir za nacionalno metodologijo merjenja količin odpadne hrane. Zagotavljajo kakovostne in zanesljive podatke o nastajanju odpadne hrane ter načinu ravnanja z njo v gospodinjstvih.
Zbrano količino BIOO izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov sicer letno poročajo v skladu z zahtevami Uredbe o odpadkih. Poleg podatka o deležu odpadne hrane med BIOO, pa metoda sortirne analize BIOO zagotavlja tudi podatek o deležu užitnega in neužitnega dela odpadne hrane. »Ločevanje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane je ključno za načrtovanje ukrepov za zmanjšanje odpadne hrane,« izpostavlja Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje. »Poleg tega nam metoda vodenja kuhinjskega dnevnika omogoča vpogled v odpadno hrano, ki je obdelana zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki, in omogoča analizo strukture odpadne hrane ter vzrokov za njeno nastajanje.«
Učinkovito oblikovanje ukrepov preprečevanja ali zmanjšanja odpadne hrane ter za spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev je mogoče le s kakovostnimi podatki, poudarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Uporabnost zbranih podatkov
Na evropski ravni je februarja 2025 doseženo soglasje o zavezujočih ciljih za zmanjšanje odpadne hrane do leta 2030: vsaj 10 odstotkov v proizvodnji in predelavi ter 30 odstotkov na prebivalca v maloprodaji, gostinstvu, storitvah in gospodinjstvih. »Za Slovenijo bodo rezultati teh raziskav tako pomembni ne le za izboljšanje nacionalne metodologije, temveč tudi kot podpora pri izpolnjevanju evropskih zavez in oblikovanju prihodnjih politik ravnanja z odpadno hrano,« izpostavlja Tanja Bolte.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo bodo pripravili tudi smernice za zmanjšanje količin odpadne hrane v različnih sektorjih, pri čemer se bodo usmerili na štiri ključne skupine, in sicer (1) na osnovne šole, vrtce, bolnišnice in domove za ostarele, (2) na občine in komunalne službe, (3) na nastanitvene kapacitete in restavracije ter (4) na področje distribucije in prodaje hrane.
Pa vi, bi pisali dnevnik svoje zavržene hrane?
