Na Primorskem sta v zadnjih dneh presahnila dela Soče in Vipave, ob Rižani pa ribiči opozarjajo, da lahko dodatno odvzemanje vode za namakanje še poslabša razmere za vodne organizme.
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) so nizkovodne razmere prisotne na več kot polovici vodomernih postaj v Sloveniji, na približno desetini pa beležijo za avgust izredno nizke pretoke.
Povprečni 30-dnevni pretoki nekaterih večjih rek so celo nižji od najnižjih povprečnih pretokov za isto obdobje v primerjalnem obdobju 1991–2020. Med njimi so Mura, Drava, Soča in Ljubljanica ter Sava in Krka v zgornjem toku.
Težava ni samo v pomanjkanju dežja. K stopnjevanju suše prispevajo visoke temperature in posledično večje izhlapevanje vode. Tudi kratkotrajni nalivi razmer ne rešijo. Suha in zbita tla lahko ob intenzivnih padavinah vodo slabo sprejemajo, zato lahko ob suši pride celo do lokalnih poplav, ne da bi se zaloge vode dolgoročno bistveno obnovile.
Soča in Vipava ponekod brez vode
Kako skrajne so postale razmere, je mogoče videti na Goriškem. Soča ima zaradi dolgotrajne suše in skoraj dvomesečnega pomanjkanja padavin vse manjši pretok. Pri Sovodnjah, tik za slovensko-italijansko mejo, je del struge ostal povsem brez vode.
Primorski dnevnik poroča, da se pri Ločniku del vode Soče preusmerja v namakalni kanal Agro Gradiscano, od katerega je odvisna kmetijska proizvodnja na poljih in v vinogradih med Gorico, Gradiščem in Krminom. Ker v glavni strugi ostaja vse manj vode, je pri Sovodnjah Soča ponovno presahnila in na suhem je ostalo tudi območje sotočja z Vipavo. Podobne razmere so tam nazadnje zabeležili leta 2022.
Ribiči ob Rižani: Takoj prenehajte črpati vodo
Še bolj neposredno opozorilo prihaja z Obale. Ribiška družina Koper je pozvala vse, ki iz Rižane in njenih mlinščic črpajo vodo za zalivanje in namakanje, naj s tem nemudoma prenehajo.
Ribiči opozarjajo, da se voda v spodnjem toku Rižane segreva že nad 26 stopinj Celzija. Ob majhnem pretoku in visoki temperaturi vode se razmere za ribe in druge vodne organizme hitro slabšajo.
Ribiška družina je napovedala tudi nadzor ribiških čuvajev in prijave kršiteljev. Kot so poudarili v svojem pozivu, Rižana v takšnih razmerah nima vode za dodatne odvzeme za namakanje.
Primer Rižane kaže tudi širši problem, ki se v času izrazite suše vse bolj zaostruje: isto omejeno količino vode potrebujejo prebivalstvo, kmetijstvo in naravni ekosistemi.
Suša se nadaljuje tudi pod zemljo
Pomanjkanje vode ni omejeno na tisto, kar vidimo v rekah in na površju. Po zadnjem Sušomeru ARSO se je med 30. julijem in 5. avgustom v večjem delu države nadaljevala zmerna suša podzemne vode.
Gladine podzemne vode v večjem delu države upadajo, zmanjšuje se tudi izdatnost večine izvirov. ARSO obenem opozarja, da kratkotrajne krajevne padavine za obnovo podzemnih vodnih zalog niso dovolj – za pomembnejše izboljšanje bi bile potrebne obilnejše in predvsem dolgotrajnejše padavine.
