Prehranski gozdovi so ustvarjeni z združevanjem medsebojno podpornih vrst, ki ustvarjajo uravnotežen in odporen ekosistem. To zagotavlja obilje hrane in virov ter ustvarja idealen habitat za divje živali (opraševalce, žuželke, ptice…).
Gozdni vrtovi, ki posnemajo naravno rast rastlin, obrodijo obilje sadja, oreščkov, jagodičevja, zelišč, gob in drugih zdravilnih rastlin, ki ne potrebujejo vzdrževanja. V takih gozdovih prostoživeče živali pomagajo uravnavati plenilce in vzdrževati ravnovesje. Prst zadržuje vodo kot spužva itd.
Funkcije in koristi prehranskih gozdov
Svetovni sklad za naravo (WWF) Adria je izpostavil, da prehranski gozd ne potrebuje človeškega vzdrževanja ali vnosa pesticidov, herbicidov ali gnojil za ustvarjanje obilja življenja. Za njegov razvoj in življenje ne potrebujejo veliko prostora – na zemljišču velikem ¼ hektarja se lahko goji do 300 vrst, potrebni pa so začetni minimalni vložki (prostor, sadike, delo …).
Tako kot v naravi ima vsaka rastlina v prehranskem gozdu, ki ga je oblikoval človek, eno ali več osnovnih funkcij:
• Človeška prehrana: to je običajno primarna funkcija užitnega permakulturnega gozda.
• Izboljšanje tal: rastline in drugi naravni elementi lahko delujejo kot mineralni akumulatorji in fiksatorji dušika. Lahko preprečijo erozijo, razbijejo zbito prst in drugo.
• Privabljanje žuželk: različne rastline ne privabljajo samo opraševalcev, ampak tudi plenilske žuželke, “škodljivce” in parazite. Pomemben je širok nabor vrst, ki z različnimi časi cvetenja in strukturo cvetov privabljajo žuželke.
• Habitat in hrana za najrazličnejše živali: gnezditvena drevesa za ptice, odpadlo sadje kot hrana in gnezdišča za druge divje živali so del naravnega sistema. Te živali pa zagotavljajo gnojilo in zatiranje škodljivcev za gozdni vrt.
• Medicinska uporaba: Številne rastline, ki so okusne ali blagodejne za zemljo, se tradicionalno uporabljajo tudi v holistični medicini.
Polikulturni sistemi so odporni, manj dovzetni za bolezni in napade škodljivcev ter bolje opremljeni za optimalno uporabo sončne svetlobe, vode in hranil. Ponujajo tudi različne pridelke skozi vse leto in ustvarijo čudovit, privlačen vrt, poln divjih živali.
Že 11 prehranskih gozdov na Balkanu
Mesta po vsem svetu sprejemajo ukrepe za reševanje problema razpoložljivosti hrane, pri čemer lokalne oblasti vlagajo v skupnostne sadovnjake, urbano vrtnarjenje in podobne projekte za povezovanje prebivalcev z lokalnimi viri hrane.
Tako je tudi že veliko urbanih prehranskih gozdov: v Johannesburgu, Riu de Janeiru, Atlanti, New Yorku, Seattlu … pa tudi v Novem Sadu, Koprivnici, Somborju, Kraljevu, Požegi, Krupanju … WWF Adria je v zadnjih dveh letih zasadila 11 prehranskih gozdov po vsej regiji in ima že načrte za nove lokacije.
Vsako mesto ima lahko urbani prehranski gozd
V WWF Adria so nam povedali, da lahko prav vsaka občina ali mesto ustvari urbani prehranski gozd in sicer z minimalnim naporom in naložbami. »Potreben je prostor, strokoven, trajnostno in naravovarstveno naravnan načrt sajenja rastlin, avtohtone sadike, tipične za klimatsko območje ter politična in ekološka volja. To je vse.«
Sicer pa lahko vsak sam ustvari lasten prehranski gozd. V organizaciji še povedo, da je treba najprej opredeliti svoj cilj – ali ga načrtujete za samooskrbo, dobiček, pridelavo zdrave hrane, izobraževanje ali kot zabaven družinski projekt? Svetujejo še opazovanje lokalnih gozdov. Tako boste izvedeli, katere vrste in rastline na območju najbolje uspevajo in kako sobivajo. Pomembno pa je tudi delo v sozvočju z naravo in izkoriščanje naravne danosti avtohtone vegetacije, tako boste prihranili veliko truda in energije. To je tudi sicer eno temeljnih permakulturnih načel – delati z naravo, ne proti njej.
