Kolumbijski Medellín velja za enega najbolj znanih primerov, kako lahko narava postane del rešitve.
Mesto je od leta 2016 ustvarilo mrežo 30 zelenih koridorjev, zasadilo približno 880.000 dreves in več kot 2,5 milijona grmovnic ter drugih rastlin. Cilj je bil zmanjšati učinek mestnega toplotnega otoka, zaradi katerega so gosto pozidana območja občutno toplejša od okolice.
Temperature so padle, izboljšal se je tudi zrak
Po podatkih programa Green Corridors so se na območjih, kjer so uredili zelene koridorje, povprečne temperature zraka med letoma 2016 in 2019 znižale z 31,6 °C na 27,1 °C.
Povprečne temperature površin so se v istem obdobju znižale za več kot 10 stopinj Celzija, s približno 40,5 °C na 30,2 °C.
Ob tem so izmerili tudi nižje koncentracije prašnih delcev PM10 in PM2,5 ter ozona, zmanjšalo pa se je tudi število obolenj zaradi akutnih okužb dihal.
Mestna drevesa niso le senca
Zeleni koridorji potekajo ob glavnih cestah, rekah, kolesarskih poteh in javnih površinah. Drevesa ustvarjajo senco, rastline pa z izhlapevanjem vode hladijo okoliški zrak.
Pri Svetovnem gospodarskem forumu poudarjajo, da je Medellín s tem projektom povprečno temperaturo mesta znižal za približno 2 °C, hkrati pa izboljšal kakovost zraka in povečal biotsko raznovrstnost.
Projekt je prinesel tudi nova delovna mesta
Po podatkih pobude Sustainable Energy for All so v okviru projekta usposobili več kot sto prebivalcev iz socialno ranljivejših skupin za delo vrtnarjev in tehnikov za urejanje zelenih površin, pri vzdrževanju zelenih koridorjev pa je sodelovalo približno 2.600 delavcev.
Medellín danes pogosto velja za enega najbolj uspešnih primerov naravnih rešitev za prilagajanje podnebnim spremembam.
Po ocenah Svetovnega gospodarskega foruma so zelene površine med najučinkovitejšimi načini zmanjševanja učinka mestnega toplotnega otoka. Poleg hlajenja izboljšujejo kakovost zraka, zadržujejo padavinsko vodo, zmanjšujejo hrup in ustvarjajo življenjski prostor za številne rastlinske in živalske vrste.
