Kakšna bo prihodnost slovenskih gozdov?

22 novembra, 2021

Danes se je začel Evropski teden gozdov (22. – 28. 11. 2021), ki ga organizirata Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Gospodarska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Tema letošnjega Evropskega tedna gozdov je Prihodnost gozdov.

Ob globalni pandemiji, ki je povzročila obsežne motnje v gospodarstvih in družbah, in s pospeševanjem podnebnih sprememb je prihodnost negotova. “Gotovo je, da se bodo tudi gozdovi in gozdarstvo v Evropi soočali s številnimi zapletenimi izzivi, med katerimi je tudi krepitev prispevka gozdov k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Nič manj pomembna ni prilagoditev gozdov in gozdno lesne verige strukturnim premikom na svetovni ravni, ki jih vodijo spreminjajoče se povpraševanje po gozdnih proizvodih in spremembe svetovnih gozdnih virov,” pravijo na MKGP.

Nova strategija EU za gozdove

Tudi ministri EU za kmetijstvo in ribištvo, ki so se minuli ponedeljek sestali v Bruslju, so osrednjo pozornost namenili prihodnosti gozdov in njihovem pomenu pri prehodu na zeleno, podnebno nevtralno in konkurenčno krožno biogospodarstvo.

Ministri so pozdravili objavo nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Svet je tudi poudaril, da je treba vzpostaviti ravnovesje med okolijskimi, socialnimi in gospodarskimi vidiki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter hkrati spoštovati in ohraniti raznolikost gozdov in ustaljenih načinov gospodarjenja z gozdovi v različnih državah članicah ter regijah.

Predsedujoči zasedanju minister dr. Jože Podgoršek je ob tej priložnosti povedal: »Slovenija se je kot ena najbolj gozdnatih držav na svetu vedno zavedala, kako pomembno je trajnostno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. Zato sem zelo vesel, da nam je v času slovenskega predsedovanja uspelo sprejeti sklepe Sveta na tako pomembnem področju. Vsebina sklepov odraža potrebo po sodelovanju vseh deležnikov pri vzpostavitvi uravnoteženega pristopa do gozdov. Le tako se bomo lahko spoprijeli z novimi izzivi naših gozdov ter hkrati zaščitili skupnosti, ki živijo od gozdnih virov.«

V Sloveniji potekata intenzivna naravna in umetna obnova gozdov

Od leta 2014 se slovensko gozdarstvo sooča s posledicami naravnih ujm in napada podlubnikov, ki so prizadele preko polovico slovenskih gozdov. V okviru sanacije posledic naravnih ujm je bilo v slovanskih gozdovih evidentiranih in pospravljenih za preko 20 milijonov m3 drevja, ob sanaciji pa sta potekali tudi intenzivna naravna in umetna obnova gozdov. V lanskem letu je bilo posajenih 1.930.000 sadik gozdnega drevja na 714 ha površin. »Veliko pohvalo moramo nameniti gozdarjem, lastnikom gozdov in izvajalcem gozdarskih del, saj brez njihove zavzetosti in požrtvovalnosti uspešna sanacija in nato obnova gozdov ne bi bila mogoča. Gozdarstvo in gozdno-lesni sektor bosta prihodnje izzive lahko ustrezno reševala le ob tesnem sodelovanju med vsemi deležniki,« je ob Evropskem tednu gozdov povedal mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije.

Kljub ujmam so slovenski gozdovi v dobri kondiciji

Naravnim ujmam navkljub so slovenski gozdovi po besedah pristojnega ministrstva zaradi skrbnega načrtovanja in gospodarjenja z njimi v dobrem stanju, o čemer pričajo kazalniki ohranjenosti gozdov.

“V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila, povečala pa se je tudi njihova površina, in sicer iz 36 na 58 %. Slovenski gozdovi so poznani kot primer ohranjene narave in biotske raznovrstnosti, »Slovenska gozdarska šola« pa je danes po svetu poznana kot ena izmed utemeljiteljic trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Kratkoročni trendi pa kažejo na umirjanje rasti kazalnikov stanja in gospodarjenja z gozdovi. Površina gozdov se po več kot 140 letih na ravni Slovenije ne povečuje več, zlasti v primestnih območjih in v območjih intenzivnega kmetijstva se srečujemo s pritiski na gozd in gozdni prostor ter številnimi vlogami za krčitev gozdov. Evidentiran posek še vedno ne dosega možnega (v letu 2020 je posek znašal 59 % možnega), na letni ravni se povečujeta prirastek in možni posek v slovenskih gozdovih,” navajajo.

Konflikti med funkcijami gozda

Konflikti med okoljskimi, ekonomskimi in socialnimi funkcijami zaradi hitrega tempa številnih sprememb in vplivov le-teh na gozdove postajajo vse bolj izraziti. Če pred desetletji s soobstojem teh funkcij v gozdovih ni bilo večjih težav, so pred gozdovi in gozdarsko stroko danes številni izzivi, trenutno najbolj pereči so: prilagajanje gozdov podnebnim spremembam, ogroženost biotske raznovrstnosti, širjenje invazivnih tujerodnih škodljivih organizmov v gozdovih, konflikt med ohranjanjem velikih zveri in kulturne krajine, zagotavljanje zadostnih količin surovin za lesno predelovalno industrijo, škoda v gozdovih zaradi objedanja divjadi, problematika vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, širjenje podlubnikov iz gozdnih rezervatov v gospodarske gozdove, in številni drugi.

Podpisan dogovor o prenehanju krčenja gozdov do leta 2030

Na konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav vključno s Slovenijo, podpisali dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030 – t. i. »Glasgow leader’s declaration on forests and land use«. Predlagani dogovor zavezuje podpisnice k vzdržnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri, gozdovi in rabo zemljišč. Nekatere države so predlagale premik k trajnostnemu kmetijstvu in povečanju investicij za dosego predlaganih ciljev.

V okviru konferenčnih pogajanj so slovenski strokovnjaki sodelovali in so-koordinirali delo Evropske unije in njenih članic, tudi na področju kmetijstva, gozdarstva in rabe zemljišč. Na tokratni konferenci gozdovi niso bili glavna tema pogajanj, vendar so bili narejeni pomembni koraki v smeri večje transparentnosti in povečanja financiranja podnebnih ukrepov do leta 2025 ter zaključena Knjiga pravil za izvajanje Pariškega sporazuma.

Dodatne informacije ter informativna gradiva o Evropskem tednu gozdov ter o gozdovih v Sloveniji najdete v promocijskem filmu in zloženki Gozd in gozdarstvo v Sloveniji, na na spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije ter na spletni strani Statističnega urada RS.

Nazaj na kategorijo aktualno.
(Visited 38 times, 10 visits today)