Najbolj prizadeneta ženske, starejše, mlade ter gospodinjstva z nizkimi dohodki. Dejanske prikrajšanosti so pogosto prikrite, informiranost o obstoječih ukrepih in rešitvah pa nizka.
Analiza poudarja potrebo po integriranih, ciljno usmerjenih ukrepih za pravičnejši in dostopnejši energetski ter prometni sistem.
Dostop do ogrevanja in prevoza vpliva na kakovost življenja
- »Pozimi imava 19 stopinj. Kadar zebe, sva oblečena v bunde.« (ženska, starejši par, podeželje, dotrajana hiša)
- »Ogrevam tam, kjer se zadržujemo … Energija je draga, vse stroške moram načrtovati.« (moški, samohranilec, podeželje)
- »Sosedi velikokrat priskočijo na pomoč, da nas kam zapeljejo ali prinesejo, kar potrebujemo.« (Rominja, vdova)
- »Ker so mi ukradli motor, sem moral v vsako smer hoditi 50 minut v službo.« (samski moški, polovično invalidsko upokojen, podeželje)
Analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji: vloga spola in starosti osvetljuje, kako dostop do energije in prevoza neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, socialno vključenost ter zdravje, pa tudi kakšne so posledice za različne skupine prebivalstva. To razumevanje je osnovni pogoj za oblikovanje celovitih politik in učinkovitih ukrepov, ki bodo omogočili izboljšanje za vse.
Ženske bolj izpostavljene energetski in prevozni revščini
Namen raziskave v okviru projekta ZENPRE – Zmanjševanje energetske in prevozne revščine je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebne okoliščine, zlasti spol in starost, vplivajo na tveganje za energetsko in prevozno revščino ter ali na pojavnost obeh oblik revščine vplivajo na podoben način.
Rezultati pa jasno kažejo, da energetska in prevozna revščina nista zgolj vprašanje infrastrukture ali stroškov energije, ampak predvsem vprašanje družbene pravičnosti.
Analiza energetske in prevozne revščine ugotavlja, da se ženske soočajo z višjim tveganjem za energetsko, prevozno in t. i. dvojno revščino – situacijo, ko posameznico hkrati prizadeneta obe obliki revščine.
Razlogi za to so povezani z dohodkovno in pokojninsko vrzeljo, ki med drugim pomeni tudi slabše bivalne razmere, in na drugi strani s tem, da ženske prevzemajo več skrbstvenih del in so bolj odvisne od javnega prevoza.
Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj – FER izpostavlja: “Da so ženske v večji meri izpostavljene energetski in prevozni revščini ni presenečenje – ženske imamo na splošno v družbi večje tveganje za revščino, zlasti starejše. Opazile pa smo vzorec, da so osebe, ki so po objektivnih kazalnikih v slabšem položaju, t. j. imajo nižje prihodke, niso lastnice avtomobila ali so bolj energetsko prikrajšane, pogosto podale boljšo subjektivno oceno glede svojega položaja v primerjavi z osebami, ki imajo objektivno boljše gmotno stanje. Zlasti so bile to starejše in mlajše samske ženske ter matere samohranilke. Subjektivna ocena ugodja tako ni nujno zanesljiv kazalnik objektivne izpostavljenosti tveganju, pri tem pa se odpira vprašanje v kolikšni meri deprivilegiran položaj v družbi vpliva na pričakovanja glede možnosti in priložnosti ter razvoj mehanizmov za spopadanje z realnostjo. Temu psihološkemu vidiku bi bilo v prihodnje smotrno posvetiti več pozornosti. Le tako bomo stanje v družbi lahko razumeli in sprejeli ukrepe za večjo enakost.”
Odsev neenakosti in negotovosti
Raziskava, v kateri je sodelovalo več kot 2000 oseb, izpostavlja tudi pomemben vpliv starosti. Med najbolj ranljivimi skupinami so mladi med 18. in 34. letom starosti ter starejši med 65. in 74. letom.
Mladi se pogosto soočajo z nizkimi prihodki in slabšo dostopnostjo prevoza, medtem ko starejše dodatno prizadenejo slabe bivalne razmere, nižji prihodki in zmanjšana mobilnost.
Katjuša Šavc iz Focusa poudarja: »Če je bil obraz energetske in prevozne revščine nekoč predvsem starejša oseba, raziskava danes razkriva drugačno sliko. Generacija med 18. in 34. letom se vse pogosteje sooča z negotovimi stanovanjskimi razmerami, visokimi stroški bivanja in omejenim dostopom do prevoza. Mladi pogosteje živijo v dragih najemniških stanovanjih slabše kakovosti, pri čemer imajo zelo malo vpliva na izboljšave. Zaradi negotovih zaposlitev in visokih življenjskih stroškov težje dostopajo tudi do avtomobila ali drugih zanesljivih oblik prevoza, čeprav je prevoz pogosto nujen za dostop do službe. Energetska in prevozna revščina tako nista zgolj vprašanje starosti ali individualnih okoliščin, temveč predvsem odsev vse globlje stanovanjske, ekonomske in mobilnostne negotovosti, ki najbolj zaznamuje prav mlajše generacije.«
Janja Smrkolj iz Zavoda Sopotniki dodaja: “Starejši se pri vsakodnevnih opravkih pogosteje soočajo z ovirami kot delovno aktivno prebivalstvo. Pomemben dejavnik je digitalna izključenost, saj gre za generacijo z zelo omejenimi digitalnimi veščinami v vse bolj digitalizirani družbi, kjer brez osnovne digitalne pismenosti pogosto ni mogoče urediti niti obiska pri zdravniku. Tem okoliščinam se pridružujejo še zakoreninjene navade, nizke pokojnine ter slabšanje gibalnih in kognitivnih sposobnosti. Posledica tega ni le otežen dostop do ključnih informacij za urejanje vsakdanjega življenja, temveč tudi slabši dostop do mehanizmov za zagovorništvo pravic in izboljšanje položaja starejših.
Začaran krog prikrajšanosti
Omejevanje ogrevanja, zmanjševanje prezračevanja, izogibanje prevozu ali odpovedovanje družbenim dejavnostim … Takšna prilagajanja pogosto prikrivajo dejansko prikrajšanost.
Posebej skrb vzbujajoča je pojavnost t. i. dvojne revščine. V raziskavi so analizirale njene učinke z vidika spola, starosti in drugih osebnih okoliščin ter ugotovile, da dvojna energetska ranljivost izraziteje prizadene samske ženske, vdove, samohranilska in enočlanska gospodinjstva ter posameznike_ce z nizkimi dohodki in nižjo stopnjo izobrazbe. Analiza ocenjuje, da je visoko izpostavljenih dvojni revščini približno 2,5 % prebivalstva.
Marjeta Benčina iz Focusa izpostavlja: “Ženske se v večji meri odpovedujejo prevozom, predvsem za prostočasne dejavnosti, kot so krajši izleti, obiski prijateljev in občasni nakupi. V bolj povezanih skupnostih ljudje manj občutijo prevozno ali energetsko revščino. Intervjuvane osebe so socialno mrežo sorodnikov, prijateljic in znancev opisale kot pomembno obliko podpore pri prevozih, posojilih in reševanju nepredvidenih finančnih stisk.”
Socialne varovalke za zaščito najšibkejših
Avtorice analize opozarjajo, da globalne energetske krize in podnebni ukrepi povečujejo potrebo po zelenem prehodu in zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv, vendar morajo države ob tem zagotoviti tudi ustrezne socialne varovalke. Brez njih obstaja nevarnost dodatnega poglabljanja družbenih neenakosti.
Ključna priporočila, ki izhajajo iz rezultatov analize Focusa, FER in Sopotnikov:
- razvoj enotnega spremljanja dvojne revščine,
- razširitev nepovratnih sredstev za energetske prenove najbolj ranljivih,
- izboljšanje dostopnosti in pogostosti javnega prevoza, zlasti izven konic in na podeželju,
- zbiranje in analiza po spolu in drugih kategorijah ločenih podatkov, ki bodo omogočili ciljane ukrepe za ženske, mlade, starejše in enostarševska gospodinjstva,
- ukrepi za spodbujanje skupnostnih praks,
- večje vključevanje ranljivih skupin v sooblikovanje politik.
