»Stopnja digitalizacije se bo v prihodnjih petih letih skokovito poviševala,« napovedujejo na direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo in opozarjajo tudi na nujno vzpostavitev platforme za delovanje aktivnih odjemalcev električne energije.
V energetiki se spremembe dogajajo počasi, saj gre za razmeroma konservativno panogo, ki si (še) ne more privoščiti, da bi vodenje procesov v celoti prepustila digitalni tehnologiji. A vendar digitalizacija vztrajno prodira tudi v to panogo.
»Digitalizacija energetskega sistema poteka dejavno, in sicer tako v okviru pilotnih demonstracijskih projektov kot prvih projektov na terenu,« pravijo na direktoratu za energijo Ministrstva za infrastrukturo. In dodajo, da je bilo doslej veliko narejenega tudi za digitalizacijo elektroenergetskega distribucijskega sistema, z zimskim energetskim paketom »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim je Evropska komisija predstavila sveženj ukrepov za konkurenčnost na spreminjajočih se trgih energije, pa bo treba s pomočjo digitalnih rešitev vzpostaviti platformo za delovanje aktivnih odjemalcev električne energije.
Digitalizira se tudi področje ogrevanja in hlajenja stavb, saj je treba v tako imenovanih pametnih stavbah vzpostaviti nadzor nad njihovim delovanjem. »Stopnja digitalizacije se bo v prihodnjih petih letih skokovito povečevala. Digitalizacija omrežij pa poteka hitreje kot gradnja in obnavljanje, zato bi lahko v prihodnje ozko grlo postala omrežja sama, ne njihova digitaliziranost,« poudarjajo na direktoratu za energijo.
V korak z razvojem v Evropi
Dr. Boštjan Blažič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pa ugotavlja, da se stanje digitalizacije v slovenskem sistemu ne razlikuje pomembneje od tistega v Evropi. Proces digitalizacije je počasen zlasti na distribucijski ravni, seveda tudi zato, ker ta ni tako nujna glede na sedanje obratovalne razmere.
»Smernice razvoja omrežja so sicer jasne. Zlasti v distribucijskih omrežjih je treba povečati spoznavnost omrežja (večje število meritev), ki je osnova za povečanje vodljivosti omrežja. Vodljivost omrežju omogoča večjo prilagodljivost na spremenljive obratovalne razmere in s tem tudi boljšo izrabo energetske infrastrukture. Pomemben dejavnik pri samem vodenju omrežja bodo najverjetneje tudi tako imenovani aktivni uporabniki, to so uporabniki omrežja, ki lahko svoj odjem ali proizvodnjo prilagajajo razmeram v omrežju ali na trgu z električno energijo in s tako storitvijo pripomorejo k povečanju prilagodljivosti obratovanja sistema,« ugotavlja Blažič.
Omrežje je premalo avtomatizirano
V Elektru Ljubljana pri digitalizaciji elektroenergetskega sistema vidijo izzive predvsem v izkoriščanju celotnega področja digitalizacije. »Ta omogoča izreden tehnološki razvoj področja, žal pa se javnost in dejavniki usmerjanja energetske politike in razvoja osredotočajo predvsem na področje meritev in umetno oblikovanih tržnih modelov, pri tem pa se le malo naredi pri naprednih sistemih vodenja in avtomatizacije. Omrežje je sicer relativno dobro daljinsko vodeno, vendar le malo avtomatizirano. Vlaganja na tem področju se ne spodbujajo,« pravijo.
V Elektru Ljubljana najbolj pogrešajo namenski sistem širokopasovnih brezžičnih komunikacij, ki bi omogočal avtomatizacijo in zaščito sistema v realnem času. »Komercialni ponudniki nimajo ustrezne ponudbe, za svoj lastni sistem pa ne dobimo odobrenih sredstev,« poudarjajo.
Digitalizacijo živijo že trideset let
In kako se prilagajajo zahtevam po digitalizaciji elektroenergetskega sistema? »V distribuciji se digitalizaciji ni treba prilagajati. Z njo aktivno živimo in jo uvajamo. Numerične meritve, zaščita, sistemi vodenja in obdelave podatkov so v našem sistemu že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in se stalno dograjujejo in izpopolnjujejo. Trenutno je digitalizacija priljubljen izraz v nestrokovni javnosti, mi pa to živimo že 30 let,« razlagajo v Elektru Ljubljana.
Potrebujemo močno, odporno in napredno omrežje
V Elektru Maribor pa pravijo, da bo od tega, kako močno, odporno in napredno bo elektrodistribucijsko omrežje, odvisno, kako in koliko električnih vozil, toplotnih črpalk, klimatskih in drugih naprav, malih elektrarn in hranilnikov bo mogoče mrežno integrirati. Rast deleža električnih avtomobilov in mrežna integracija toplotnih črpalk, klimatskih in drugih naprav bosta zahtevali predvsem močna, robustna in napredna elektrodistribucijska omrežja, razpoložljivost moči in energije ter ustrezne tarifne sisteme. Pri tem morajo napredni sistemi obračunavanja omrežnine odsevati dejanske stroške, ki nastajajo na omrežju, in preprečiti nepravično socializacijo stroškov. Uporabnikom na pragu energetske revščine morajo zagotoviti osnovno oskrbo z električno energijo po razumni ceni, na drugi strani pa ustrezno obremeniti uporabnike, ki obremenjujejo omrežje, ter biti nediskriminatorni, transparentni in uporabnikom razumljivi.
Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2019.
