V Sloveniji je dovolj znanja za izvedbo najzahtevnejši gradbenih projektov, manjkajočo mehanizacijo pa si je mogoče izposoditi ali sodelovati s tujci, ki jo imajo
Po propadu velikih gradbenih podjetij so kadri odšli v druga, manjša, zato znanje za izvedbo najbolj zahtevnih projektov ostaja, vendar pa obstoječa podjetja za takšne projekte nimajo referenc in bi posle brez sodelovanja s tujci težko pridobila. Vprašanje je tudi ali so se slovenska gradbena podjetja pripravljena in sposobna povezovati v konzorcije za pridobitev velikih projektov. Pri prodoru v tujino bi potrebovala več pomoči države in komercialnih bank.
Pri nekaterih vidnejših slovenskih gospodarstvenikih ter pri dekanih Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru smo preverili, ali so slovenska gradbena podjetja še vedno sposobna izvesti večje infrastrukturne projekte. Edini so si bili, da znanje za to v Sloveniji obstaja, s pomočjo tujcev pa bi lahko izvedli tudi najbolj zahtevne projekte. Kriza v gradbeništvu pa ni le pokosila nekdaj največjih gradbenih podjetij, temveč tudi zmanjšala zanimanje za vpis na gradbene fakultete, zato bo dolgoročno visoko izobraženega kadra na tem področju primanjkovalo.
