Planinske koče v Sloveniji so že desetletja srce gorskega sveta – prostor čudovitih razgledov, srečevanja in zatočišča pred vremenskimi nevšečnostmi.
A kompleksna organizacija delovanja planinskih koč se vse pogosteje sooča z novimi izzivi.
Daljša sušna obdobja so letos mnogim kočam onemogočile nemoteno oskrbo z vodo, množičen obisk prinaša pritiske na okolje in sanitarne zmogljivosti, v ospredje pa prihajajo tudi vprašanja vedenja gostov in varnosti v gorah.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kje so meje odgovornosti planinskih društev, oskrbnikov in samih obiskovalcev. Na vprašanja o aktualnih izzivih, ki smo jih prejeli od bralcev po objavi članka o strategiji gorskega turizma, so nam odgovorili na Planinski zvezi Slovenije (PZS).
Voda postaja vse bolj omejen vir
V nekaterih planinskih kočah je v najbolj obiskanih terminih težava že zagotavljanje zadostne količine vode. Koliko koč se je letos srečalo s pomanjkanjem vode in pri koliko kočah je bilo zaradi tega treba omejiti uporabo sanitarij, prenočevanje ali druge storitve?
Letošnje poletje je imelo večji del planinskih koč v visokogorju, pa tudi določen del sredogorskih koč, težave s pomanjkanjem vode. »Točnega števila nimamo,« je povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Gospodarske komisije PZS. Dodaja, da je bila stopnja omejitev oz. prilagoditev različna, saj so v kočah z največjim pomanjkanjem omejili oz. v ekstremnem primeru za določen čas celo izločili uporabo stranišč na izplakovanje. So pa morali v nekaterih kočah dodatno dovažati vodo iz doline, da je koča lahko obratovala. »Nekatere koče so pravočasno oz. v začetku sezone prilagodile oz. zmanjšale uporabo vode ali izvedle druge vrste ukrepov (npr. uvedle krožnike za enkratno uporabo),« pojasni.
Od kapnice odvisna tretjina slovenskih planinskih koč
»Velik del vode, potrebne za delovanje planinskih koč, prihaja neposredno iz gorskega okolja. Ali PZS razpolaga s podatki, koliko vode koče odvzamejo iz izvirov, zajetij in drugih lokalnih virov ter kako se ta poraba spreminja z rastjo obiska? Kako se v sušnih obdobjih zagotavlja, da potrebe koče ne ogrožajo razpoložljivosti vode v okolju?« je zanimalo za okolje zaskrbljeno bralko, ki je tudi sama hribovka.
Na PZS povedo, da je večji del koč v visokogorju, odvisnih od kapnice, padavinske vode, gledano za celotno Slovenijo, pa je od kapnice odvisna približno tretjina koč. Medtem ko okoli 40 odstotkov planinskih koč vodo pridobiva iz izvirov in lastnih zajetij.
»Koče so si po velikosti in obisku zelo različne. Največje in najbolj obiskane sicer porabijo največ vode, a po drugi strani imajo tudi več možnosti prihrankov. Pretežni del koč ima že v osnovi zelo omejeno in racionalno porabo vode, ne zgolj v sušnem obdobju. Do zdaj nismo prejeli nobenih informacij niti predvidevanj, da bi poraba vode za delovanje koče negativno vplivala na siceršnjo razpoložljivost vode v okolju,« še pojasni Prašnikar.
Bi morali kočo zapreti, če ni vode?
Pri Cojzovi koči so ob pomanjkanju vode letos zaprli stranišča, posledica, dokumentirana in razširjena po družabnih omrežjih, pa je bilo opravljanje potrebe obiskovalcev v okolici koče.
Tudi nas je zanimalo, kakšen protokol ima planinsko društvo oziroma oskrbnik v takšnem primeru – in ali PZS meni, da mora koča ob nezmožnosti zagotavljanja sanitarij omejiti tudi število obiskovalcev oziroma zapreti kočo?
Sogovornik je povedal: »Planinsko društvo lahko omeji število prenočevanj, ne more pa vplivati na dnevne obiskovalce. Izvesti mora ukrepe, da bo koča še lahko varno obratovala. Če tega ne more zagotoviti, se v skrajnem primeru posluži tudi zaprtja koče, česar pa si nihče ne želi, ne društvo in tudi ne planinci, ki načrtujejo obisk koče.«
Odpadki in red, ko je koča zaprta
Ob zaprti planinski koči se je ob koncu sezone zbralo večje število obiskovalcev, za njimi pa so ostali kupi odpadkov. Tudi to smo lahko videli na fotografijah na družabnih omrežjih. Kdo je odgovoren za odpadke in sanitarne razmere ob koči takrat, ko je koča zaprta, območje pa ostaja množično obiskano? Ali imajo planinska društva pri takšnih situacijah sploh dovolj možnosti za ukrepanje?
»Za red in čistočo koče in njene okolice skrbijo planinska društva oz. osebje v kočah,« pove sogovornik. Doda še: »V primeru zaprte koče žal društvo nima veliko možnosti za ukrepanje. Na žalost obiskovalci pogosto ne upoštevajo splošne usmeritve, da obiskovalci gora smeti odnesejo s seboj v dolino – na kar sicer opozarjamo in ozaveščamo na različnih ravneh znotraj planinske organizacije, tudi prek planinskih koč.«
Nočni mir, alkohol in pooblastila skrbnika koče
Javnost je pred dobrim mesecem presenetila in šokirala objava gosta ene od slovenskih koč, ki opisuje nočno popivanje, hrup in celo spolni odnos v skupni spalnici ob drugih gostih in otrocih.
Ob takih dogodkih se številni sparšujejo, kakšna pravila veljajo v planinskih kočah glede ponočevanja in točenja alkohola.
S PZS so sporočili, da v planinskih kočah velja hišni red, ki med drugim določa, da mora biti med 22. in 5. uro popoln mir.
»Oskrbnik ima možnost in tudi dolžnost, da vzpostavlja red v planinski koči. Je pa občasno težko, še posebej če je dejavnik tudi alkohol,« pojasni sogovornik.
Doda še: »Da bi bilo alkohola in popivanja več kot v preteklosti, bi težko sodili. V marsikateri koči ugotavljajo, da se popije manj piva kot nekoč oz. ga v pretežni meri zamenjuje brezalkoholni radler«.
Več obiskovalcev gora, več tveganj
Planinska društva s kočami, potmi in markiranjem omogočajo dostop v gore vedno več ljudem. Ali se z večjim obiskom povečuje tudi breme nesreč in reševanj na najbolj obiskanih poteh in pri kočah?
Jasno je, da planinska društva s kočami, potmi in markiranjem omogočajo dostop v gore vedno več ljudem. Večje število obiskovalcev gora pomeni tudi večjo verjetnost za nesreče.
»Žal se to še posebej kaže npr. na območju poti za dostop do bivaka pod Skuto, kjer je v zadnjih letih po informacijah Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) nesreč več kot v preteklosti,« pove Prašnikar.
Po javno dostopnih podatkih je GRZS lani posredovala 666-krat in rešila 767 ljudi. V slovenskih gorah je ugasnilo 50 življenj.
