V Evropski uniji smo leta 2025 porabili več kot 836.000 ton sveč, od tega jih je bilo 160.500 ton uvoženih iz držav izven EU, največ iz Kitajske. Vse pa končajo med odpadki.
Največji evropski proizvajalec je Poljska, pri uvozu pa močno prevladuje Kitajska. Slovenija je v zadnjih desetih letih sicer občutno zmanjšala porabo nagrobnih sveč, a jih še vedno kupimo več milijonov na leto.
Po najnovejših podatkih Evropskega združenja proizvajalcev sveč (ECMA), objavljenih julija 2026 na podlagi Eurostatovih statistik, je poraba vseh vrst sveč v EU leta 2025 znašala 836.300 ton.
Povprečen prebivalec EU je tako lani porabil 1,86 kilograma sveč, skupna veleprodajna vrednost porabe pa je dosegla 1,82 milijarde evrov.
Podatki zajemajo vse vrste sveč, od okrasnih in dišečih do nagrobnih, ne pa samo sveč, ki jih prižigamo na pokopališčih.
Poljska največja evropska proizvajalka sveč
V državah EU so leta 2025 proizvedli približno 757.800 ton sveč. Največji proizvajalec ostaja Poljska. Po podatkih Eurostatove statistike industrijske proizvodnje je leta 2023 proizvedla približno 378.480 ton sveč, sledile pa so Nemčija s 75.015 tonami, Španija z 52.636 tonami, Italija z 42.842 tonami in Portugalska s 33.907 tonami.
Večina uvoženih sveč prihaja iz Kitajske
EU je leta 2025 iz tretjih držav uvozila približno 160.500 ton sveč.
Eurostatovi podrobni podatki za leto 2024 kažejo, da je EU takrat uvozila za 513 milijonov evrov sveč. Kar 382 milijonov evrov oziroma 75 odstotkov vrednosti uvoza je izviralo iz Kitajske.
Evropska komisija je februarja 2026 zaradi ugotovljenega dampinškega uvoza sveč iz Kitajske uvedla dokončne protidampinške dajatve v višini od 56 do 60 odstotkov.
Koliko odpadnih sveč nastane v EU?
Evropska statistika porabe kaže, da se na trgu vsako leto porabi več sto tisoč ton sveč, vendar to ne pomeni, da enaka količina v istem letu postane odpadek.
Del voska med uporabo zgori, del izdelkov ostane v uporabi več let, odpadki pa vključujejo tudi embalažo, steklena in plastična ohišja ter kovinske dele.
Eurostat ne objavlja enotne ločene statistike o vseh odpadnih svečah v EU. Njihovi ostanki se evidentirajo v različnih kategorijah odpadkov, zato skupne letne količine ni mogoče zanesljivo navesti.
Po zadnjih objavljenih podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je bilo leta 2024 v Sloveniji na trg danih približno 3610 ton nagrobnih sveč. Deset let prej, leta 2014, jih je bilo 6532 ton. V desetletju se je torej količina zmanjšala za približno 45 odstotkov.
Ministrstvo je leta 2023 opozorilo, da Slovenija po tradiciji prižiganja nagrobnih sveč sodi v evropski vrh, skupaj s Hrvaško, Poljsko, Avstrijo in Portugalsko.
Kaj se zgodi s svečami po uporabi – ko postanejo odpadek?
Nagrobne sveče so sestavljene iz različnih materialov. Poleg parafina vsebujejo plastična ali steklena ohišja, kovinske pokrovčke, elektronske različice pa tudi baterije in vezja.
Po opozorilih slovenskega okoljskega ministrstva odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevarni odpadki, vendar njihovo zbiranje, prevoz, skladiščenje in predelava povzročajo dodatne okoljske obremenitve.
Med njimi so poraba energije, izpusti pri transportu, nastajanje drugih odpadkov ter možnost onesnaževanja zraka in voda ob neustreznem ravnanju.
Pri elektronskih svečah nastajajo še dodatni odpadki, povezani z baterijami in elektronskimi komponentami.
Tudi recikliranje ne odpravi vseh okoljskih vplivov.
Največji učinek ima zmanjšanje količine sveč, saj s tem preprečimo nastanek odpadkov že na začetku.
