V Krajinskem parku Ljubljansko barje so v drugi sezoni gojenja uspešno vzgojili 436 odraslih barjanskih okarčkov, ene najbolj ogroženih vrst dnevnih metuljev v Evropi.
Rezultat je občutno boljši kot leto prej, ko so vzgojili 119 metuljev.
Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je v Sloveniji močno ogrožen, Ljubljansko barje z okolico pa je edino območje pri nas, kjer še živi njegov vlagoljubni ekotip, prilagojen življenju na mokrotnih travnikih.
Še pred nekaj desetletji je bil na Ljubljanskem barju precej bolj razširjen. Do leta 1990 je poseljeval najmanj deset območij, od leta 2014 pa sta ostali le še dve nahajališči.
Po podatkih Krajinskega parka se je njegov življenjski prostor od leta 2001 zmanjšal za 92 odstotkov, populacija pa za 75 odstotkov.
Iz 619 jajčec do 436 metuljev
Letošnja zgodba se je pravzaprav začela že junija lani, ko so v naravi ujeli deset samic. Te so v gojilnici odložile 619 jajčec, iz katerih se je razvilo 476 gosenic in nato 461 bub. Do odraslega metulja je uspešno prišlo kar 436 osebkov.
Vzgojene metulje so postopoma izpuščali na območju Naravnega rezervata Iški morost, del pa so vrnili v izvorno populacijo na Mostišču med Igom in Škofljico. Zadnje bube so v naravo prenesli 19. junija.
Rezultat je velik napredek glede na prvo sezono. Leta 2025 so uspešno vzgojili 119 metuljev, s katerimi so prav tako okrepili populaciji na Mostišču in Iškem morostu.
Metulj, ki potrebuje prav poseben travnik
Barjanski okarček je vezan na mokrotne travnike, ki so revni s hranili in se kosijo največ enkrat ter pozno v letu. Prav izguba takšnih površin in intenziviranje kmetijstva sodita med glavne razloge za njegov dramatičen upad.
Vrsta je še posebej ranljiva, ker je slab letalec. Večina odraslih metuljev v svojem kratkem življenju sploh ne zapusti travnika, na katerem so se razvili. Odrasli osebki živijo manj kot dva tedna – dovolj dolgo, da se parijo in samice odložijo novo generacijo jajčec.
V Krajinskem parku Ljubljansko barje hkrati skrbijo za primerne travnike, med drugim s časovno in prostorsko prilagojeno košnjo ter odstranjevanjem lesne zarasti. Cilj je, da bodo imele okrepljene populacije tudi dolgoročno dovolj primernega življenjskega prostora.
