Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni prav v prvih dneh vročinskih valov naraste število obiskov urgentnih ambulant ter smrti zaradi vročine.
Ljudje pogosto delajo napake, ne vedoč, da s tem ogrožajo svoje zdravje.
Teh 10 je najpogostejših …
1. Prepozno pitje vode
Strokovnjaki z ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) opozarjajo, da občutek žeje ni zanesljiv pokazatelj potrebe po tekočini, predvsem pri starejših. Žeja pomeni, da smo že dehidrirani.
Priporočajo redno pitje manjših količin vode skozi ves dan, ne šele takrat, ko postanemo žejni. V hudi vročini, ko se več potimo, je smelo dodajati tudi hidracijske praške, s katerimi nadomestimo elektrolite.
2. Hladen tuš ni vedno najboljša izbira
Britanska zdravstvena NHS pojasnjuje, da ledeno mrzla voda lahko povzroči zoženje krvnih žil, zaradi česar telo toploto oddaja počasneje. Priporočajo mlačen tuš ali mokre brisače na vratu, zapestjih in nogah.
3. Ne odpirajte oken zjutraj
Če je zunaj že zgodaj zjutraj zelo vroče, lahko prezračevanje prostor celo dodatno segreje. WHO priporoča odpiranje oken predvsem ponoči oziroma takrat, ko zunanja temperatura pade pod notranjo (Ponavadi med polnočjo in šesto uro zjutraj).
4. Tudi zdravi ljudje lahko doživijo vročinsko izčrpanost
CDC opozarja, da vročinska izčrpanost ne ogroža le starejših ali kroničnih bolnikov. Pojavi se lahko tudi pri popolnoma zdravih ljudeh, zlasti med športom, delom na prostem ali daljšo izpostavljenostjo soncu.
5. Alkohol ne odžeja
Čeprav se marsikomu zdi hladno pivo ali vino, mešano z mineralno vodo, idealna osvežitev, zdravniki opozarjajo, da alkohol pospešuje izgubo tekočine in lahko poveča tveganje za dehidracijo.
6. Nekatera zdravila povečajo tveganje
Po podatkih WHO in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni lahko nekatera zdravila (na primer diuretiki, določena zdravila za krvni tlak, antihistaminiki in nekateri antidepresivi) zmanjšajo sposobnost telesa za hlajenje. To ne pomeni, da jih je treba prenehati jemati, temveč da je v vročini potrebna večja previdnost in po potrebi posvet z zdravnikom.
7. Vlaga
Strokovnjaki poudarjajo, da je nevarna predvsem kombinacija visoke temperature in visoke zračne vlage. Takrat se znoj slabše izhlapeva, telo pa se težje ohlaja.
8. Vročina vpliva tudi na spanec
Raziskovalci s Harvard Medical School opozarjajo, da že ena sama zelo vroča noč lahko skrajša trajanje globokega spanca. Posledice so utrujenost, slabša koncentracija in večje tveganje za nesreče naslednji dan.
9. Osamljenost
WHO ob vsakem vročinskem valu posebej poudarja, naj ljudje pokličejo starejše sorodnike, sosede ali kronične bolnike. Osamljenost je eden pomembnih dejavnikov tveganja med vročinskimi valovi.
10. Ne čakajte na opozorilne znake
Močan glavobol, slabost, zmedenost, vroča suha koža ali izguba zavesti lahko pomenijo vročinsko kap, ki zahteva takojšnjo nujno medicinsko pomoč. Po podatkih WHO je prav hitro ukrepanje odločilno za preživetje.
