Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je zato pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki delodajalcem in strokovnim delavcem ponuja konkretne usmeritve, kako zaščititi zaposlene ob naraščajočih temperaturah. Vodnik temelji na smernicah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) ter na sistemu vremenskih opozoril in kazalniku toplotnega okolja UTCI, ki ga uporablja tudi Agencija RS za okolje (ARSO).
Vročina lahko povzroči tudi življenjsko nevarna stanja
Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sončnemu sevanju in povečani vlažnosti zraka lahko povzroči:
- dehidracijo,
- izčrpanost zaradi vročine,
- vročinske krče,
- omotico in motnje koncentracije,
- povečano tveganje za delovne nesreče,
- v najhujših primerih tudi vročinski udar, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.
Posebej ogroženi so starejši delavci, osebe s kroničnimi boleznimi, delavci, ki opravljajo težko fizično delo, ter tisti, ki delajo v zaščitnih oblačilih ali na neposrednem soncu.
Kaj mora delodajalec zagotoviti pri temperaturah nad 30 stopinj?
Slovenska zakonodaja je bila leta 2025 dopolnjena z novimi določbami za delo na prostem. Če temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, lahko delo na prostem poteka le, če imajo delavci:
- najmanj 15 minut odmora na vsaki dve do tri ure dela,
- na voljo brezplačne brezalkoholne napitke,
- med odmori čim bolj zagotovljeno zaščito pred soncem in drugimi vremenskimi vplivi,
- ustrezno zaščito pred neposrednim sončnim sevanjem.
Kaj še priporoča novi vodnik?
Ministrstvo v vodniku poudarja, da zgolj voda in odmori pogosto niso dovolj. Delodajalcem priporoča tudi vrsto dodatnih ukrepov:
Priporočeni ukrepi
- spremljanje vremenskih napovedi in opozoril ARSO;
- prilagoditev delovnega časa, tako da se najtežja opravila izvajajo zgodaj zjutraj ali pozneje zvečer;
- povečanje števila in pogostosti odmorov;
- zagotavljanje sence ali klimatiziranih prostorov za počitek;
- postopno privajanje delavcev na delo v vročini;
- zagotavljanje zadostnih količin pitne vode;
- nošenje lahkih, zračnih in svetlih oblačil ter pokrival;
- usposabljanje delavcev za prepoznavanje prvih znakov vročinskega stresa;
- spremljanje posebej ranljivih skupin zaposlenih.
Vodnik uvaja tudi uporabo kazalnika UTCI
Ena od novosti vodnika je večji poudarek na kazalniku UTCI (Universal Thermal Climate Index), ki ne upošteva le temperature zraka, temveč tudi sončno sevanje, veter in vlažnost. Tako lahko delodajalci bolje ocenijo dejansko toplotno obremenitev delavcev in pravočasno uvedejo zaščitne ukrepe.
Strokovnjaki opozarjajo, da bodo zaradi podnebnih sprememb vročinski valovi vse pogostejši, daljši in intenzivnejši. Zagotavljanje varnih delovnih razmer v času ekstremne vročine zato postaja vse pomembnejši del sistema varnosti in zdravja pri delu – in ne več le priporočilo, temveč nujnost.
Znaki vročinske izčrpanosti
- močno potenje,
- žeja,
- glavobol,
- utrujenost,
- omotica,
- slabost,
- mišični krči,
- zmedenost.
Če se pojavijo znaki vročinskega udara, kot so visoka telesna temperatura, prenehanje potenja, zmedenost ali izguba zavesti, je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč.
Vodnik je v celoti dostopen tule.
Preberite pa tudi, kako pomagati osebi, ki je doživela toplotni udar.
