The Guardian poroča, da so znanstveniki sporočili, da v regiji primanjkuje približno 650.000 kvadratnih kilometrov morskega ledu v primerjavi s povprečjem med letoma 1991 in 2020. To je območje, veliko kot Francija.
»Neverjetno je, da smo junija in tam ni morskega ledu,« je za angleški medij dejal dr. Will Hobbs, strokovnjak za antarktični morski led na Univerzi v Tasmaniji v okviru partnerstva Avstralskega antarktičnega programa.
Posledice izginjanja ledu
To je tretjič v štirih letih, da je morskega ledu v regiji tako malo in da ga verjetno nikoli več ne bo na tem območju. Dodal je še, da je regija pomembna za krile (majhni planktonski raki), ki so ključni del prehranjevalne verige za vrste v regiji. Krili se pozimi običajno skrivajo pred plenilci pod ledom, kjer se pasejo na algah.
Dr. Phil Reid, ki spremlja razmere na Antarktiki pri Avstralskem uradu za meteorologijo, je dejal, da je Bellingshausnovo morje v zadnjih letih pozimi in poleti doživelo »neverjetno izpostavljenost obale«. Plavajoče ledene police pred ledeniki bi lahko hitreje razpadle, če je dlje časa odsoten zaščitni morski led, kar bi lahko pospešilo izgubo ledu z ledenikov in v prihodnosti dvignilo globalno morsko gladino.
Izguba morskega ledu velik problem tudi za pingvine
Obala Bellingshausnovega morja je bila prizorišče tragedije konec leta 2022, ko je na tisoče piščancev cesarskih pingvinov poginilo med “katastrofalnim razmnoževalnim neuspehom” v štirih kolonijah. Ta dogodek je prispeval k temu, da so svetovalci ZN to vrsto letos uvrstili za dve kategoriji višje, na “ogroženo”, na mednarodni seznam ogroženih vrst.
Dr. Peter Fretwell, znanstvenik pri British Antarctic Survey, ki dokumentira upadanje pingvinov, je dejal, da je trenutna izguba morskega ledu v regiji »resen problem za pingvine, zlasti cesarske, saj morski led nastaja prepozno in se razgrajuje prezgodaj. To vodi v manjšo uspešnost razmnoževanja in daljša potovanja do območij menjave perja.«
Temperaturni rekord na Antarktičnem polotoku
Uradniki argentinske nacionalne vremenske službe, Servicio Meteorológico Nacional, so sporočili, da je argentinska baza Esperanza na severovzhodnem vrhu polotoka doživela “ekstremni temperaturni dogodek”, ki je dosegel vrhunec 5. in 6. junija.
Zabeležene so bile najvišje temperature 15,4 °C in 13,4 °C v obdobju, ko so povprečne dnevne najvišje temperature -6,2 °C. Prejšnji junijski temperaturni rekord na bazi, 13,3 °C, je bil postavljen 12. junija 1998.
Sneg in led po vsem svetu izginjata hitreje – tudi pri nas.
