V Bruslju namreč vse več pozornosti namenjajo biogospodarstvu – področju, ki želi fosilne surovine postopoma nadomeščati z obnovljivimi biološkimi viri.
Cilj je ambiciozen: manj odvisnosti od nafte, manj odpadkov in več izdelkov, narejenih iz virov, ki jih je mogoče obnoviti.
Prehod na obnovljive vire
V zadnjih letih raziskovalci in podjetja razvijajo tehnologije, s katerimi bi del izdelkov iz nafte lahko nastajal iz lesa, rastlinskih ostankov ali drugih bioloških materialov.
Odpadek kot surovina
Ena od osrednjih idej biogospodarstva je preprosta: zakaj bi dragocene materiale zavrgli, če jih je mogoče ponovno uporabiti?
Po spravilu poljščin vsako leto nastanejo velike količine rastlinskih ostankov. Podobno velja za živilsko industrijo, lesnopredelovalna podjetja in številne druge panoge. Velik del teh materialov danes še vedno nima posebej visoke dodane vrednosti.
V biogospodarstvu pa takšni ostanki postanejo surovina. Iz njih je namreč mogoče izdelovati bioplastiko, gradbene materiale, kemikalije, tekstilna vlakna in številne druge izdelke, ki jih danes večinoma povezujemo s fosilnimi viri.
Zagovorniki takšnega pristopa poudarjajo, da ne gre le za okoljski vidik.
Večja izraba domačih virov lahko pomeni tudi manjšo odvisnost od uvoza surovin in večjo gospodarsko odpornost.
Zakaj so alge postale tako zanimive?
Če obstaja simbol evropskega biogospodarstva, so to verjetno alge. Rastejo hitro, ne potrebujejo rodovitnih kmetijskih zemljišč in za rast ne tekmujejo neposredno s pridelavo hrane. Zato jih številni raziskovalci vidijo kot enega najbolj obetavnih virov prihodnosti.
Iz alg danes nastajajo prehranska dopolnila in kozmetični izdelki, v prihodnje pa bi jih lahko uporabljali tudi za proizvodnjo bioplastike, posebnih kemikalij in nekaterih industrijskih materialov.
Čeprav so številne tehnologije še v razvoju, vlaganja v raziskave na tem področju hitro naraščajo.
Tudi Slovenija ima svoje adute na področju biogospodarstva
Po deležu gozdov sodi med najbolj gozdnate države v Evropi. Poleg tega ima razvito lesnopredelovalno industrijo, močan kmetijski sektor in bogato raziskovalno znanje na področju biotehnologije.
Prav les je pogosto omenjen kot eden od materialov, ki bi lahko imel v prihodnjih desetletjih pomembnejšo vlogo v evropskem gospodarstvu. Ne le v gradbeništvu, temveč tudi pri razvoju novih materialov in izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
Biogospodarstvo ima veliko podpornikov, vendar tudi kritike
Nekateri opozarjajo, da bi lahko pretirano izkoriščanje bioloških virov povzročilo nove pritiske na gozdove, kmetijska zemljišča in ekosisteme. Drugi poudarjajo, da vseh izdelkov iz fosilnih virov ne bo mogoče preprosto nadomestiti z biološkimi alternativami.
