A čeprav je divje kampiranje na spletu nagrajeno z všečki, po Evropi vse več držav zaostruje nadzor.
Razlogi so predvsem pritisk na naravo, odpadki, požarna nevarnost, pomanjkanje sanitarij in vedno večje število turistov v občutljivih naravnih območjih.
Divje kampiranje je v večini držav omejeno ali prepovedano
Pravila po Evropi niso povsem enotna. Nekatere države dovoljujejo določene oblike začasnega bivanja v naravi, druge imajo zelo stroge omejitve.
Na Hrvaškem je npr. divje kampiranje prepovedano, kazni pa lahko dosežejo več sto evrov. Hrvaške oblasti posebej poleti izvajajo poostren nadzor ob obali, v turističnih krajih in v naravnih parkih.
Tudi v Sloveniji kampiranje zunaj uradnih kampov ni dovoljeno. Zakon o varstvu javnega reda in miru prepoveduje prenočevanje na javnih krajih, če to povzroča motenje ali ogroža okolje, lokalne občine in upravljavci naravnih območij pa imajo pogosto dodatne omejitve. V narodnih parkih in zaščitenih območjih so pravila običajno še strožja.
Problem niso le šotori
Oblasti po Evropi opozarjajo, da se je v zadnjih letih posebej povečalo število avtodomov in predelanih kombijev, ki prenočujejo zunaj kampov.
V nekaterih turističnih regijah že prihaja do težav z odpadnimi vodami, puščanjem smeti, parkiranjem na občutljivih območjih in zasedanjem prostora ob plažah ali jezerih.
Posebej velik pritisk beležijo sredozemske države med poletno sezono.
Družbena omrežja spreminjajo tudi kampiranje
Tudi pri divjem kampiranju imajo pomembno vlogo družbena omrežja. Posnetki “skritih lokacij” in nočitev v naravi pogosto spodbujajo množične obiske območij, ki niso prilagojena večjemu številu ljudi.
Upravljavci naravnih parkov opozarjajo, da številni obiskovalci lokacije dojemajo predvsem kot kuliso za fotografije ali kratkotrajno izkušnjo, pri tem pa zanemarijo vpliv na okolje.
Med najpogostejšimi težavami so:
- odpadki,
- kurjenje ognja,
- uničevanje vegetacije,
- hrup,
- vožnja po občutljivih območjih,
- izpuščanje odpadnih voda iz avtodomov.
Požarna nevarnost je vse večja
Posebej problematično postaja divje kampiranje v času vročinskih valov in suše. Južno Evropo zadnja leta vse pogosteje prizadenejo veliki požari v naravi, zato številne države zaostrujejo omejitve gibanja in kurjenja v naravi.
V nekaterih regijah so oblasti opozorile, da lahko že majhna malomarnost povzroči obsežen požar.
Po podatkih Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) so v Evropi zadnja leta požari vse pogostejši in intenzivnejši tudi zaradi podnebnih sprememb.
Narava ni brezplačen kamp
Razprava o divjem kampiranju pogosto odpira širše vprašanje odnosa do narave in turizma.
Mnogi zagovorniki kampiranja poudarjajo svobodo gibanja in stik z naravo. Toda upravljavci zaščitenih območij opozarjajo, da občutljivi ekosistemi niso prilagojeni množičnemu in nenadzorovanemu obisku.
Posebej v času družbenih omrežij in množičnega turizma postaja vse bolj očitno, da »skrite lokacije« pogosto zelo hitro izgubijo prav tisto, zaradi česar so bile privlačne – ob objavi nenadoma niso več skrite, temveč ideja za izlet za množice.
