Ob tem pa postajajo pomembni tudi dobri delovni pogoji, možnost razvoja in odprta komunikacija v podjetju.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje delodajalci v Sloveniji v prihodnjih mesecih načrtujejo skoraj 30.000 novih zaposlitev, največ v logistiki, proizvodnji, zdravstvu, gostinstvu in tehničnih poklicih.
Kje je največje pomanjkanje kadra?
Pomanjkanje zaposlenih je posebej izrazito v poklicih, kjer je delo zahtevno, urniki manj predvidljivi ali pa gre za strokovna znanja, ki jih na trgu primanjkuje. Med najbolj iskanimi poklici so trenutno:
- vozniki tovornjakov in vlačilcev,
- varilci,
- zdravstveni kader,
- delavci v gostinstvu in turizmu,
- strokovnjaki s področja IT,
- tehniki in inženirji,
- učitelji ter strokovni delavci v izobraževanju.
Zavod za zaposlovanje opozarja, da se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov v zadnjem obdobju soočala skoraj polovica delodajalcev, v večjih podjetjih pa celo več kot 70 odstotkov.
Razlogov za to je več: staranje prebivalstva, manj zanimanja mladih za določene poklice, pa tudi hitro spreminjanje potreb gospodarstva. Podjetja zato vse pogosteje vlagajo v dodatna usposabljanja zaposlenih in iščejo kadre tudi v tujini.
Katere kompetence danes štejejo največ?
V sodobnem delovnem okolju formalna izobrazba pogosto ni več edino merilo. Delodajalci poudarjajo predvsem t. i. mehke kompetence – sposobnosti, ki posamezniku omogočajo učinkovito delo v timu in prilagajanje spremembam.
Najbolj cenjene kompetence so danes:
- komunikacijske sposobnosti,
- samoiniciativnost,
- odgovornost in zanesljivost,
- digitalna pismenost,
- sposobnost sodelovanja,
- pripravljenost na učenje,
- prilagodljivost in reševanje problemov.
V podjetjih se vse pogosteje uvajajo nove tehnologije, ki hitro spreminjajo način dela, zato postajata vse pomembnejša stalno izobraževanje in pripravljenost na pridobivanje novih znanj. Tudi raziskave s področja razvoja kompetenc poudarjajo pomen digitalnih veščin in organizacijskega učenja za uspešno delovanje podjetij v prihodnosti.
Do lažjega zaposlovanja tudi z državnimi spodbudami
Država in Zavod RS za zaposlovanje dodatno spodbujata zaposlovanje prek subvencij in programov usposabljanja. Programi, kot sta Zaposli.me in Trajno zaposlovanje mladih, podjetjem omogočajo finančne spodbude za zaposlovanje mladih, dolgotrajno brezposelnih in drugih ranljivejših skupin.
Posebej pomembna postaja tudi transparentnost plač. Evropska pravila bodo v prihodnje od delodajalcev zahtevala večjo odprtost glede plačnih razredov in razlik v plačilu med zaposlenimi. To naj bi prispevalo k bolj poštenim zaposlitvenim praksam in večjemu zaupanju zaposlenih.
Dobri delodajalci načrtno vlagajo v zaposlene
Vsako pametno podjetje se zaveda, da brez zadovoljnih zaposlenih ni dolgoročnega uspeha. Številni delodajalci zato uvajajo ukrepe, s katerimi želijo postati privlačnejši za zaposlene. Zlasti po karantenskih ukrepih pandemije kovida-19 so mnoga podjetja obdržala takratne ukrepe, kot sta fleksibilen delovni čas in možnost dela od doma, kar marsikomu prihrani veliko časa ali olajša pot v službo.
Med potrjenimi učinkovitimi ukrepi za motiviranje zaposlenih so transparentno nagrajevanje in vključevanje v odločanje, vse pomembnejše pa postajajo tudi skrb za duševno zdravje in dodatne ugodnosti, kot so športne aktivnosti ali zdravstvena zavarovanja.
Ne nazadnje pa je ključna tudi podpora razvoju kompetenc in znanj, pri čemer pridejo do izraza dodatna izobraževanja in kakovostno zastavljeni mentorski programi za mlade zaposlene.
Kako prepoznati dobrega delodajalca?
Pri iskanju zaposlitve ni pomembna le višina plače. Vedno več ljudi išče delovno okolje, kjer bodo cenjeni, spoštovani in bodo imeli možnost razvoja.
Dober delodajalec običajno:
- jasno predstavi pogoje dela,
- odkrito komunicira glede plače in pričakovanj,
- zaposlenim omogoča napredovanje,
- spoštuje ravnovesje med delom in zasebnim časom,
- vlaga v izobraževanje zaposlenih,
- spodbuja sodelovanje in dobro organizacijsko kulturo.
Koristno je preveriti tudi izkušnje zaposlenih, ugled podjetja in način komunikacije med zaposlitvenim postopkom. Že sam zaposlitveni razgovor lahko veliko pove o odnosu podjetja do ljudi.
Trg dela prihodnosti bo temeljil na znanju in odnosih
Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo prihodnja leta zaznamovali predvsem digitalizacija, avtomatizacija in staranje prebivalstva. To pomeni, da bodo podjetja še naprej iskala usposobljene kadre, zaposleni pa se bodo morali vse življenje učiti in prilagajati novim razmeram.
Hkrati pa se spreminjajo tudi pričakovanja zaposlenih. Ljudje ne iščejo več zgolj službe, ampak kakovostno delovno okolje, možnost osebnega razvoja in občutek varnosti. Podjetja, ki bodo znala ustvariti dobre odnose in vlagati v zaposlene, bodo zato imela pri pridobivanju kadrov pomembno prednost.
