Analizirali so več kot 125.000 vzorcev živil iz držav Evropske unije, rezultati pa kažejo, da velika večina živil ostaja skladna z zakonodajo in varna za potrošnike.
Po oceni EFSA je tveganje za zdravje ljudi zaradi ostankov pesticidov v živilih še naprej nizko.
Skoraj 99 % vzorcev znotraj dovoljenih mej
V okviru usklajenega evropskega programa nadzora so države članice EU skupaj z Norveško in Islandijo analizirale 9.842 vzorcev pogosto uživanih živil. Med njimi so bili jajčevci, banane, brokoli, gobe, grenivke, melone, paprika, namizno grozdje, oljčno olje, pšenica, jajca in goveje maščobno tkivo.
Kar 98,8 % vzorcev je bilo skladnih z zakonodajo o dovoljenih mejnih vrednostih ostankov pesticidov.
V 43,1 % vzorcev pesticidov sploh niso zaznali, v 54,5 % pa so bili prisotni v dovoljenih količinah. Mejne vrednosti so bile presežene v 2,4 % vzorcev, vendar je bilo po upoštevanju merilne negotovosti kot neskladnih potrjenih 1,2 % vzorcev.
Ob ugotovljenih neskladjih pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe glede na ocenjeno tveganje za potrošnike.
Nacionalni nadzori: podobni rezultati kot prejšnja leta
Poleg evropskega programa države izvajajo tudi lastne večletne nadzorne programe. Pri izbiri živil upoštevajo pomen posameznih izdelkov v prehrani in trgovini, podatke iz preteklih let ter vzorce uporabe pesticidov.
V okviru nacionalnih programov je bilo analiziranih 86.449 vzorcev živil. Znotraj dovoljenih mejnih vrednosti jih je bilo 98,2 %, kar je primerljivo z letoma 2023 in 2022.
Skoraj 60 % vzorcev ni vsebovalo zaznavnih ostankov pesticidov, 38,3 % pa jih je vsebovalo ostanke znotraj dovoljenih vrednosti. Mejne vrednosti so bile presežene v 3,3 % vzorcev, kot neskladnih pa je bilo potrjenih 1,8 % vzorcev.
Strožji nadzor pri uvozu hrane
EFSA je letos prvič ločeno predstavila tudi rezultate poostrenega nadzora uvoza živil v EU. Gre za kontrole na mejah Evropske unije, ki se osredotočajo na določena tveganja, izdelke in države izvora.
Analizirali so 39.433 vzorcev živil. Pri 56,2 % vzorcev so bili ostanki pesticidov znotraj dovoljenih mej, 38,3 % vzorcev pa ostankov nad mejnimi vrednostmi ni vsebovalo.
Približno 5,5 % vzorcev je preseglo dovoljene mejne vrednosti, 3,6 % pa je bilo ocenjenih kot neskladnih. Takšna živila niso bila sproščena na trg EU.
Kakšni so podatki za Slovenijo?
V Sloveniji so leta 2024 odvzeli 1.526 vzorcev živil. Preverjali so zelenjavo, sadje, žita, živila živalskega izvora, otroško hrano, prehranska dopolnila in predelana živila.
Nekaj manj kot petina vzorcev je bila slovenskega porekla, približno tretjina iz drugih držav EU, nekaj več kot polovica pa iz tretjih držav.
Tudi slovenski rezultati kažejo primerljivo stanje kot na ravni EU. Največ neskladnih živil – 4,8 % – so ugotovili pri uradnem nadzoru ob uvozu. Ta živila niso bila dana na trg, saj so jih zaradi neskladnosti zavrnili že na meji.
Pri Upravi za varno hrano ob tem poudarjajo, da presežena mejna vrednost še ne pomeni nujno tveganja za zdravje ljudi. Za vsako neskladno živilo pripravijo oceno tveganja, ki določi, ali je izdelek varen za potrošnike.
Preverite tudi, katero sadje je največkrat onesnaženo s pesticidi
