V treh letih so sodelujoči izbrisali 234.000 gigabajtov podatkov – kar pomeni približno 49 ton manj emisij CO₂ na leto.
Za lažjo predstavo: to je primerljivo z letnimi izpusti več deset avtomobilov.
Digitalni odpadki imajo resničen vpliv
Akcijo so izvajali Ekologi brez meja in o28 komunikacijska skupina. V treh letih je sodelovalo 3640 posameznikov in 78 skupin, ki so skupaj prispevali k zmanjšanju digitalnega odtisa.
»Shranjevanje datotek, e-pošte in fotografij zahteva delovanje podatkovnih centrov, ki porabljajo energijo in vire,«
poudarjajo Ekologi brez meja, da digitalni podatki niso “nevidni”.
Vsaka fotografija v oblaku, vsak star e-mail in vsaka neuporabljena datoteka prispevajo k porabi elektrike.
Problem “temnih podatkov” narašča
Poseben poudarek letošnje akcije je bil na t. i. temnih podatkih – to so podatki, ki jih ne uporabljamo, a jih še vedno hranimo.
»Digitalno področje se skokovito razvija naprej, a stanje z digitalnimi odpadki je vedno slabše. Večina podatkov brez kakršnekoli vrednosti že dolgo ni več na osebnih napravah, zato brez sistemskih rešitev ne bo šlo,«
opozarja Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.
Rekordi: posameznik izbrisal 70.000 GB
Med sodelujočimi so bili posamezniki, šole, podjetja in organizacije. Med podjetji je izstopalo Kliping, kjer so izbrisali 1.291 GB podatkov.
Največji prispevek pa je imel posameznik, ki je v delovnem okolju izbrisal kar 70.000 GB podatkov.
Od delavnic do spremembe navad
Pomemben del projekta so bile tudi delavnice digitalnega čiščenja. Te so bile posebej dobro obiskane med starejšimi, ki so iskali pomoč pri uporabi naprav, hkrati pa se je projekt razširil tudi med mlajše.
K temu je prispevala Univerza v Ljubljani, ki je tematiko vključila v program Festivala hrane za možgane.
Akcija se je zaključila, vendar digitalni odpadki naraščajo. Z rastjo podatkov, umetne inteligence in oblačnih storitev se povečuje tudi poraba energije.
