Kot pravi Petra Marinko, arhitektka in direktorica zavoda Non Tox Hub, se prav v vsakem domu, pisarni in prostoru nahaja nekaj nevidnega, kar pa ima na naše počutje večji vpliv, kot bi pričakovali.
»Naše življenje je prepleteno z materiali, ki jih izberemo, in tudi tistimi, ki se znajdejo ob nas, še preden se tega sploh zavemo. Tisto, kar je v stenah, na tleh, v tkaninah in na koži, vsak dan oblikuje naše okolje,«
pojasnjuje sogovornica.
Številnih dejavnikov sploh ne zaznamo
Prostor ne potrebuje popolnosti in sterilnosti, temveč jasen razmislek o tem, kaj vanj vnašamo in kako to vpliva na naš vsakdan, poudarja sogovornica. Veliko dejavnikov, ki vplivajo na kakovost zraka in počutje, sploh ne zaznamo. Pri premazih in lepilih se snovi sproščajo počasi in neopazno. Tekstil lahko dolgo zadržuje obdelave, ki jih z vonjem ne moremo prepoznati, površine plošč pa oddajajo snovi, ki se ujamejo v prah. Vse to sicer ni nujno nevarno, lahko pa predstavlja tveganje, zaradi česar je vredno biti pozoren.
Majhne spremembe, ki ustvarjajo velike razlike
Ko razumemo, da vsaka izbira v prostor prinese tudi nekaj skritega, se začne sprememba.
»Barva ni več le odtenek, temveč stik z zrakom, ki ga dihamo. Pohištvo ni le funkcija in oblika, temveč površina, ki sprošča snovi, ko jo segreje sonce ali se je dotikamo. Tekstil ni le občutek, temveč material v neposrednem stiku s kožo,«
pravi sogovornica.
Vse spremembe, četudi majhne, pa se seštevajo v velike razlike. Zamenjava barve za tisto z nižjimi emisijami denimo prinese čistejši zrak, medtem ko tekstil brez nepotrebnih obdelav nima vpliva na hormone. Gre za tihe, enostavne izbire z velikim vplivom na zdravje.
O materialih vemo presenetljivo malo
Pomemben del težave pa ni le v materialih samih, temveč v tem, kako malo o njih v resnici vemo. Evropska zakonodaja je dobra osnova, vendar ne zagotavlja popolne transparentnosti, saj proizvajalcem številnim kemikalij ni treba razkriti, dokler določene mejne vrednosti niso presežene. V marsikaterih izdelkih je tako prisotnih veliko več snovi, kot jih lahko razberemo iz tehničnih listov.
Skrite nevarnosti, ki pa niso prepovedane
Precej snovi pa je tudi povsem zakonitih, a niso nujno neškodljive. Primer so denimo vinilne talne obloge, ki lahko vsebujejo mehčala, od katerih številna sodijo med endokrine motilce. Skozi celotno življenjsko dobo se sproščajo v zrak in vežejo na prah, ki ga vdihavamo vsak dan, čemur so posebej izpostavljeni otroci. Podobno velja za formaldehid v vezivih ivernih in MDF-plošč, ki se lahko sprošča tudi več let po vgradnji.
