Vseslovenska čistilna akcija digitalnih odpadkov bo letos potekala med 15. in 31. marcem.
Dogodek je po besedah Jake Kranjca, generalnega sekretarja Ekologov brez meja pokazal, da je očitno, »da se bomo morali o zadostnosti in esencialnih rabah začeti pogovarjati tudi v smislu digitalnih tehnologij, ne le v okviru prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo v tradicionalnem smislu.«
Ponovna uporaba podatkov?
Skrb vzbujajoče je, da je kar 80 % podatkov, ki jih hranimo kot človeštvo, t. i. temnih podatkov (dark data) – datotek, ki jih nikoli več ne uporabimo, je izpostavila dr. Kate Broadhurst, predavateljica za inovacije in strategijo ter članica skupine za digitalno razogljičenje. Meni, da je nujna sprememba miselnosti ter povezovanje stroke in odločevalcev. Pri svojem delu razvija načine za ponovno uporabo in razvoj podatkov na način, da bi ti postali del organizacijskega znanja in se učinkovito uporabljali še naprej, namesto romali med pozabljene temne podatke.
Ali tehnologija upraviči energijski vložek?
Pobudniki digitalne čistilne akcije, Ekologi brez meja, so prepoznali nujo po povezovanju deležnikov, zato so na dogodek povabili tudi izr. prof. dr. Veljka Pejovića (Fakulteta za računalništvo in informatiko UL), Aleša Pevca (Tehnološki park) in Boruta Sočana (Reeba XR), ki so izmenjali poglede na trajnost računalniškega sektorja v širšem kontekstu. Dr. Pejović je med drugim predstavil težave s programsko načrtno zastarelostjo in pasti nekontrolirane povezljivosti naprav, od avtomobilov, zaklenjenih v garažah, do nedelujočih blagajn ob poplavah.
Aleš Pevc je komentiral situacijo na področju umetne inteligence in povzel večkrat izrečene misli: “Kaj res potrebujemo, kje je meja?”
Zagovorniki trajnostnega digitalnega razvoja niso nasprotniki digitalizacije. Ta lahko prinaša tudi precej okoljskih koristi, kot jih je na primeru virtualnih dogodkov predstavil Sočan. Pri vseh tehnologijah bi se po njegovem mnenju morali vprašati, ali upravičijo energijski vložek.
Dolgotrajna uporaba naprav je trajnostna
Z informacijsko preobremenjenostjo in digitalnimi odpadki pa je povezano tudi naraščanje števila fizičnih, elektronskih odpadkov. Joseph P. De Veaugh-Geiss zagovarja dolgotrajno rabo naprav, ki je najbolj trajnostna, hkrati pa rešitev vidi v odprtokodnih praksah. Ironično je, da bo ravno na letošnji svetovni dan elektronskih odpadkov Microsoft prenehal s podporo za Windows 10, s čimer se pričakuje množična menjava naprav, De Veaugh-Geiss z ekipo pa problem rešuje s podporo prehodu na odprtokodne operacijske sisteme.
Nekatera podjetja so se že lotila problematike digitalnih odpadkov
Da se vendarle počasi premika, dokazujejo podjetja, ki so se v sklopu pobude, Odklikajmo digitalne odpadke, že lotila problematike, večinoma s prvim, najenostavnejšim in najpreprostejšim korakom – čiščenjem ‘temnih’ podatkov in s tem usvajanjem zavedanja o digitalnem odtisu med zaposlenimi.
V Ljubljanskih mlekarnah so lani izbrisali 10 tisoč GB neuporabnih podatkov.
V podjetju GEN-I so se problematike lotili strateško z opredelitvijo digitalnih odpadkov, identifikacijo dobrih praks ter oblikovanjem strategije in komunikacijske kampanje za zmanjševanje digitalnih odpadkov v skupini in v domačem okolju zaposlenih.
Vir: EBM
