Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan
kako me izvabljaš iz nizkih ravan
v poletni vročini na strme vrhe,
da tam si spočije v samoti srce.
Kjer potok izvira v skalovju hladan,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan.

Oj Triglav, moj dom, četudi je svet

začaral sčudesi mi večkrat pogled,

tujina smehljaje kazala mi kras,

le nate sem mislil ljubeče ves čas,

o tebi sem sanjal sred’ svetlih dvoran,

oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,

zato pa te ljubim in bom te vsekdar

in zadnja ko ura odbila mi bo,

pod tvojim obzorjem nas splava telo,

kjer radostno ptički naznanjajo dan,

oj Triglav, moj dom, kako si krasan!