Skoraj 200 držav na podnebni konferenci v Dubaju je po podaljšanju pogajanj potrdilo nov dogovor, ki prvič v zgodovini vključuje fosilna goriva, vendar v njem ni omembe njihove odprave, temveč poziv k odmiku od uporabe fosilnih goriv.
Sultan Al Džaber, ki je predsedoval podnebni konferenci, je podnebni dogovor označil kot “zgodovinski sveženj” ukrepov, ki prvič vsebuje tudi besedilo o fosilnih gorivih, hkrati pa pošilja sporočilo svetu, da se moramo držati cilja in segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija, temu pa prilagoditi tudi nacionalne ukrepe. Ključno je, da pride do izvedbe potrebnih ukrepov, da bo vsebina dogovora tudi uresničena.
Sprejeti dogovor priznava potrebo po globokem, hitrem in trajnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in poziva strani, naj prispevajo k odmiku od fosilnih goriv v energetskih sistemih na urejen in pravičen način ter pospešujejo ukrepe za uresničitev ogljične nevtralnosti do leta 2050. Glede finančnih zavez pa je v končnem dogovoru zapisano, naj razvite države podprejo ranljive države, ki se spopadajo s podnebnimi spremembami.
Maksimum dosežen?
Minister za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojan Kumer je po koncu vrha COP28 povedal, da so v Dubaju dosegli maksimum, kar lahko dosežemo: “Gre za kompromis, da določene države ne odidejo oz. ne blokirajo sporazuma. Zadovoljstvo ni maksimalno, je pa dovolj veliko, saj gre za zgodovinski dosežek. Nikoli v zgodovini podnebne konference do sedaj ni bilo v nobenem besedilu omenjenih fosilnih goriv; res je, da je omejeno na energetske sisteme, ampak nekje je treba začeti. Ključen dosežek je, da bomo hitro, v tem desetletju, začeli obravnavati oz. zmanjševati posledice podnebnih kriz, hkrati smo že prvi dan dosegli ustanovitev Sklada za izgube in škodo. Slovenija se je, kot predsedujoča v vzhodnoevropski skupini, dogovorila za lokacijo prihodnjega COP-a, tako da to je dobra osnova, na kateri velja še graditi. Želja vseh nas pa je, da bi bile tudi otoške države na drugi strani slišane, ker čutijo, da ni dosežen maksimum, po drugi strani pa je ključno, da je EU skupaj s predsedstvom odigrala eno ključnih vlog.”
Prvi korak v pravo smer?
Glavna podnebna pogajalka Republike Slovenije na COP28, Tina Kobilšek (MOPE), je ob koncu podnebne konference dejala: »Čeprav dogovor ni popoln, je vseeno prelomen. Veseli me, da smo se države uspele dogovoriti za, po eni strani pospešen prehod od fosilnih goriv, in po drugi za potrojitev globalnih kapacitet obnovljivih virov energije. Sporazum daje jasen signal za pospešitev zmanjšanja globalnih emisij za 43 odstotkov do leta 2030, v skladu z ugotovitvami znanosti, da ohranimo cilj omejitve segrevanje na 1,5 stopinje Celzija. Gre za prvi korak v pravo smer, ki so ga podprle vse pogodbenice Pariškega sporazuma. Čeprav smo na področju zavez za blaženje podnebnih sprememb pričakovali bolj ambiciozen izid, smo v luči širšega kompromisa z njim vseeno zadovoljni. Pomembno, dogovor tudi krepi prilagajanje na podnebne spremembe in preusmerja k podnebnemu odpornemu financiranju.«
