V Sloveniji škrjančar prebiva v toplejšem delu leta, oktobra pa odleti nazaj v južno Afriko.
Škrjančar (Falco subbuteo) je na zgornji strani (teme, krila, hrbet, trtica in rep) precej enotno temnosivo obarvan, po spodnji strani je bel, z izrazitimi progami po trebušnem delu. Lica ima temna, zanj pa je značilen tudi izrazit podočesni “brk”.
Rumen kljun je na konici temnosiv. Nad rumeno obrobljenimi očmi, poteka zelo ozka, bela črta. Nožno perje in podrepni del sta izrazito rjastordeča, kar je še posebej lepo vidno v letu. Spodnja stran kril je izrazito prečno temno progasta, prav tako rep, noge pa rumene.
Za zarod skrbita oba starša
Škrjančar je zelo hiter in vitek sokol, ki večje leteče žuželke (kačje pastirje, metulje, kobilice) in manjše ptice, do velikosti goloba, upleni v letu. Običajno gnezdi v starih gnezdih vrane, redkeje pa v gnezdih grivarja, čaplje, srake ali drugih večjih ujed. Gnezdo si izbere nekje v logih rdečega bora in v bližini voda.
Samica znese tri rumeno rjava in temno lisasta jajca, ki jih s samcem izmenično valita od 28 do 33 dni. Za zarod skrbita oba starša, mladički gnezdo zapustijo po približno mesecu dni.
Vir: DOPPS, Urbanatura
