Nekoč so pume lovili kot sovražnike ovčjereje, zdaj pa so ti plenilci v središču projekta sobivanja človeka in divjih živali na Estancia Cerro Guido.
Gre za 200.000 hektarjev velik ranč, ki je postal rezervat za ohranjanje narave. Nad njimi krožijo kondorji, po travnikih se sprehajajo gvanaki, v grmovju se skrivajo lisice in dihurji. Toda najbolj ikonična prebivalka in morda najbolj kontroverzna je puma.
Pume kot ključni plenilec za ravnovesje ekosistema
V Čilu je njihova zgodba že dolgo polna konfliktov. Že več kot stoletje je ovčjereja opredeljevala gospodarstvo regije, pume pa so neusmiljeno lovili kot sovražnike preživetja. Kljub zaščitnim ukrepom, uvedenim v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, preganjanje ostaja realnost na mnogih posestvih.
Z znanstveno utemeljenimi raziskavami, partnerstvi v skupnosti in novimi strategijami za upravljanje plenilcev se trudijo, da bi si lahko ljudje in ta za ekosistem pomemben veliki plenilec uspešno delili isto zemljo.
Prilagajajo živinorejske prakse
Mnogi gavči so bili v preteklosti najeti kot lovci na pume. Danes so nekateri od teh istih moških zaposleni kot zavezniki pri ohranjanju narave. Na ovčji farmi Estancija, ki se osredotoča na ohranjanje narave, si pomagajo tudi z uporabo pasem psov: pirenejski planinski pes in maremsko-abruški ovčar. Ovcam predstavijo mladičke pri komaj treh mesecih, da postanejo del črede. Njihova prisotnost, vključno z izrazitim lajanjem in vonjem, odvrača pume, ki so znane po tem, da se izogibajo nepotrebnim konfliktom. Prvi rezultati so obetavni, saj črede, ki jih varujejo ti delovni psi, beležijo do 30-odstotno zmanjšanje izgub.
Vendar pa sami psi niso dovolj na tej prostrani in razgibani pokrajini, zato ekipa prilagaja tudi živinorejske prakse, ki vključujejo zmanjšanje velikosti pašnih površin, rotacijo čred na 77 poljih in združevanje tradicionalnega znanja gavčev s sodobno znanostjo o varstvu narave. Poleg tega so z GPS ovratnicami opremili tako nekaj ovac kot nekaj pum, da lahko ekipa spremlja vzorce gibanja v realnem času. Nastavili so tudi kamere, ki spremlja dogajanje na pašnikih.
Ponujajo tudi turističen ogled pum v naravnem okolju
Njihova rešitev je v strukturi oziroma jasno opredeljenih območjih za turizem, pašo in ohranjanje narave, skupaj s strogimi protokoli o varnem in etičnem opazovanju divjih živali. Brez regulacije in odgovornosti obstaja nevarnost, da bo turizem postal le še ena grožnja patagonskim plenilcem, namesto da bi bil močno orodje za zaščito, kakršno mora biti.
Dolgoročno upajo, da bodo njihova prizadevanja prinesla želene rezultate tako za skupnost kot divje živali.
