Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije smo povprašali, kakšne pozitivne in negativne posledice ima kmetijstvo na ptice?
Tilen Basle, varstveni ornitolog DOPPS pravi, da ima tradicionalno ekstenzivno kmetijstvo za nekatere vrste (smrdokavra, vijeglavka, zlatovranka, veliki skovik, čuk, bela štorklja) zelo pozitiven vpliv, saj so te z ljudmi tisočletja živela z roko v roki.
Intenzivno kmetijstvo ni zaveznik ptic
A sodoben razvoj intenzivnega kmetijstva ima za ptice pogubne posledice. »Ogromne monotone njive brez naravnih struktur (mejic, dreves, travnikov), ki so pogosto obdelovane, so za ptice (kot tudi druge organizme) enostavno puščava,« je povedal sogovornik, ki dodaja, da to opažajo tudi v Sloveniji, kjer so najbolj ogrožene ravno ptice, ki gnezdijo na njivah in travnikih.
Mednje spadajo repaljščica, repnik, poljski škrjanec (v zadnjih 15 letih je upadel za 60 %, ponekod tudi za več kot 90 %), priba, prepelica, kosec, divja grlica …
