Site icon Eko Dežela

Temna stran planeta (10. del): 10 držav, kjer zaradi svetlobnega onesnaženja skoraj ni več noči

stock.adobe.com

Umetna svetloba iz mest, cest, industrijskih območij, pristanišč, reklamnih panojev in drugih objektov je spremenila nočno okolje na velikem delu planeta.

Po podatkih svetovnega atlasa svetlobnega onesnaženja pod svetlobno onesnaženim nebom živi več kot 80 % svetovnega prebivalstva in več kot 99 % prebivalcev Evrope in ZDA.

Rimske ceste od doma ne more videti več kot tretjina prebivalcev, med Evropejci pa približno 60 %.

Problem se še povečuje. Raziskava, objavljena leta 2023 v reviji Science, je na podlagi več kot 51.000 opazovanj ugotovila, da se je med letoma 2011 in 2022 svetlost nočnega neba, kot jo zazna človeško oko, povečevala za približno 9,6 % na leto. S takšno hitrostjo bi se svetlost neba približno podvojila vsakih osem let.

Najnovejša velika satelitska analiza, objavljena leta 2026 v reviji Nature, pa je pokazala, da se je skupno zaznano umetno nočno sevanje planeta med letoma 2014 in 2022 neto povečalo za 16 %.

Toda svetlobno onesnaženje ni problem zaradi tega, ker ljudje ne vidimo zvezd. Tema je življenjski prostor. Ko jo onemogočimo, spremenimo svet tudi živalim.

10 držav, kjer je svetlobno onesnaženje posebej izrazito

1. Singapur

stock.adobe.com

Če iščemo državo, kjer je naravna noč praktično izginila, je Singapur najbolj skrajen primer.

Po podatkih World Atlas of Artificial Night Sky Brightness 100 odstotkov prebivalcev Singapurja živi pod tako svetlim nebom, da se človeško oko ponoči ne more več popolnoma prilagoditi temi.

Rimske ceste iz države praktično ni mogoče videti. Razlog je razumljiv: gre za majhno, izjemno gosto poseljeno in urbanizirano državo z osvetljenimi cestami, nebotičniki, pristaniščem, letališčem in industrijo. Singapur kaže, kako lahko umetna svetloba spremeni noč v neskončen dan.

2. Kuvajt

stock.adobe.com

Tudi Kuvajt sodi med svetovno najbolj osvetljene države. Kar 98 odstotkov prebivalstva živi pod izjemno svetlim nočnim nebom, Rimske ceste pa od doma ne more videti praktično nihče. Velik del umetne svetlobe prihaja iz urbanih območij, prometne infrastrukture ter obsežnih naftnih in industrijskih kompleksov.

Poseben problem v državah proizvajalkah nafte predstavlja tudi sežiganje plina na baklah, ki lahko ustvarja ogromne svetlobne vire daleč od mest.

3. Katar

stock.adobe.com

V Katarju pod najmočnejšo kategorijo svetlobnega onesnaženja živi približno 97 odstotkov prebivalstva. Tudi tukaj se združujejo gosto poseljeno urbano območje Dohe, avtoceste, letališče, pristanišča, industrijska infrastruktura ter naftni in plinski objekti. Po svetovnem atlasu Rimske ceste iz domačega okolja ne more videti praktično noben prebivalec Katarja.

4. Združeni arabski emirati

stock.adobe.com

V Združenih arabskih emiratih pod izjemno svetlim nebom živi približno 93 odstotkov prebivalcev, Rimska cesta pa je zaradi svetlobnega onesnaženja skrita približno 99 odstotkom ljudi. Dubaj in Abu Dabi sta med najbolj prepoznavnimi simboli močno osvetljenih sodobnih mest – od nebotičnikov in avtocest do hotelov, nakupovalnih središč in ogromnih reklamnih površin.

Kontrast je še toliko večji, ker le nekaj deset kilometrov stran leži puščava, kjer bi bila naravna noč brez umetne svetlobe izjemno temna.

5. Savdska Arabija

stock.adobe.com

Savdska Arabija je ogromna država z velikimi neposeljenimi puščavskimi območji, zato se na prvi pogled zdi nenavaden kandidat.

A po podatkih svetovnega atlasa približno 83 odstotkov prebivalcev živi pod izjemno svetlim nočnim nebom. Med državami skupine G20 je imela Savdska Arabija po tem kriteriju največji delež izpostavljenega prebivalstva.Močni svetlobni viri so koncentrirani okoli mest, cest ter naftne in industrijske infrastrukture.

6. Južna Koreja

stock.adobe.com

Približno 66 odstotkov prebivalcev živi pod najmočnejšo kategorijo umetno osvetljenega neba.

Gosta poselitev, ogromno metropolitansko območje Seula, cestna infrastruktura, industrija ter intenzivna komercialna razsvetljava so ustvarili eno najbolj osvetljenih pokrajin vzhodne Azije. Med državami G20 je Južna Koreja skupaj z Italijo tudi med tistimi z največjim deležem močno svetlobno onesnaženega ozemlja.

7. Izrael

stock.adobe.com

Približno 61 odstotkov prebivalcev Izraela živi pod izjemno svetlim nebom, okoli 98 odstotkov prebivalcev pa iz domačega okolja ne more več videti Rimske ceste. Velik del prebivalstva je skoncentriran na gosto urbaniziranem območju ob sredozemski obali.

Svetlobno onesnaženje pa se ne ustavi na robu mesta. Svetloba se v atmosferi razprši in ustvarja svetlobno kupolo, ki lahko vpliva tudi na območja daleč od samega vira.

8. Malta

stock.adobe.com

Malta je poseben evropski primer. Čeprav nima največjega deleža prebivalcev v najekstremnejši kategoriji svetlobnega onesnaženja, noben prebivalec Malte po podatkih svetovnega atlasa iz domačega okolja nad seboj nima več neba, na katerem bi bila normalno vidna Rimska cesta.

Kar približno 89 odstotkov ozemlja je tako svetlobno onesnaženega, da Rimska cesta ni vidna.

Majhnost države, gosta poselitev, turizem, promet in močno urbanizirana obala pomenijo, da je od umetnih virov svetlobe težko pobegniti.

9. Belgija

stock.adobe.com

Belgija je eden najbolj izrazitih evropskih primerov brez prave noči. Na približno 51 odstotkih njenega ozemlja je Rimska cesta zaradi umetne svetlobe skrita.

Belgija je že dolgo znana po izredno gosto osvetljenem cestnem omrežju, temu pa se pridružujejo gosta poselitev, mesta in industrijska območja.

Evropa kot celota je močno spremenila svojo naravno noč: približno 88 odstotkov evropskega ozemlja doživlja svetlobno onesnažene noči.

10. Nizozemska

stock.adobe.com

Na Nizozemskem je Rimska cesta zaradi svetlobnega onesnaženja skrita na približno 43 odstotkih ozemlja. Poleg goste poselitve in cest ima država še en zanimiv vir nočne svetlobe: intenzivno kmetijstvo. Veliki rastlinjaki lahko ponoči ustvarijo svetlobne površine, ki so dobro vidne celo iz vesolja.

Toda Nizozemska kaže tudi drugo plat zgodbe. Najnovejša analiza satelitskih posnetkov, objavljena leta 2026 v reviji Nature, je pokazala, da se je med letoma 2014 in 2022 nočna svetloba v državi zmanjšala. NASA navaja približno 21-odstotno zmanjšanje, povezano z učinkovitejšo razsvetljavo in drugimi spremembami.

Ko noč izgine, jo izgubijo tudi živali

Človeku svetlobno onesnaženje najprej vzame pogled na zvezde. Za živali pa lahko umetna nočna svetloba pomeni precej več.

Ptice selivke se pri nočnih selitvah orientirajo tudi po naravnih svetlobnih znakih. Močno osvetljene stavbe in mesta jih lahko privabljajo in dezorientirajo, zaradi česar krožijo okoli svetlobnih virov, izgubljajo energijo ali trčijo v objekte.

Žuželke privlačijo svetilke, okoli katerih lahko letajo do izčrpanosti ali postanejo lahek plen. Ker so žuželke opraševalci in hrana številnim drugim živalim, posledice niso omejene samo nanje.

Netopirji so prilagojeni življenju v temi. Nekatere vrste umetno osvetljena območja obidejo, s čimer izgubijo del prehranjevalnega prostora in koridorjev za premikanje.

Posebej nazoren primer so morske želve. Mladiči, ki se ponoči izležejo na plaži, se naravno orientirajo proti svetlejšemu obzorju nad morjem. Luči hotelov, cest in naselij jih lahko usmerijo v napačno smer – stran od morja.

Umetna svetloba lahko vpliva tudi na čas prehranjevanja, razmnoževanje, odnose med plenilci in plenom ter dnevno-nočne ritme številnih organizmov.

Dolgo je veljalo prepričanje, da bodo LED-svetilke problem zmanjšale, saj za enako količino svetlobe porabijo manj energije. Toda cenejša in učinkovitejša razsvetljava je marsikje prinesla nasproten učinek: namesto enake količine svetlobe z manj energije uporabljamo več svetlobe.

Raziskovalci so že za obdobje 2012–2016 ugotovili, da se je umetno osvetljena površina Zemlje povečevala za približno 2,2 odstotka na leto.

Meritve ljudi, ki so med letoma 2011 in 2022 opazovali zvezde, pa kažejo še hitrejše spreminjanje neba: svetlost se je po njihovih opažanjih povečevala za od sedem do deset odstotkov na leto.

Leta 2026 objavljena raziskava v reviji Nature je z več kot milijonom dnevnih satelitskih posnetkov pokazala še nekaj pomembnega. Svet se ne spreminja povsod enako. Kitajska in Indija sta imeli največje povečanje umetne nočne svetlobe, medtem ko so deli Evrope postali temnejši. NASA med drugim navaja približno 33-odstotno zmanjšanje v Franciji, 22-odstotno v Združenem kraljestvu in 21-odstotno na Nizozemskem.


Preberite tudi:

Exit mobile version